Osebni bankrot je v Sloveniji stigmatiziran. Foto: BoBo
Osebni bankrot je v Sloveniji stigmatiziran. Foto: BoBo
Posebna ponudba

In če Američani osebni bankrot razumejo kot korak bližje uspehu, ta za Slovence pomeni nesposobnost, nekaj sramotnega, brezizhodnega.

Ljubljančan, ki nam je zaupal svojo zgodbo, je želel ostati anonimen, saj se svojih dolgov sramuje. Nekoč je bil uspešen podjetnik, že osem let pa živi v strahu in negotovosti. Kot pravi, mu je država leta 2007 izbrisala podjetje iz sodnega registra, saj zaradi neplačnikov ni mogel poravnati terjatev. "Terjatve, ki so bile večje od dolgov, so izbrisali, dolgove podjetja pa so prenesli na mene osebno. In od takrat je situacija brezizhodna, ker s poštenim delom dolgov ne morem poravnati."

Ljubljančanov dolg je v teh letih narastel na več kot 100 tisoč evrov. Družina je razpadla in ostal je sam z otrokoma. Živijo v najemniškem stanovanju, ko plača najemnino, mu od socialne podpore ostane bore malo. Težke razmere so že dodobra načele njegovo zdravje. Njegovo usodo delijo številni Slovenci in Slovenke, marsikdo pa vidi rešitev v osebnem stečaju. Vendar se za zdaj zanj še ni odločil.

Vse o tem, kdo se lahko odloči za osebni stečaj, kakšni so pozitivni oziroma negativni učinki osebnega stečaja, kakšen je postopek za uvedbo stečaja, koliko znaša strošek upravitelja, kakšen vpliv ima odločitev za osebni stečaj na dolžnikovo življenje in kako je z odpustom dolgov oziroma kateri dolgovi so izvzeti, v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17.30 na TVS1.

Število osebnih stečajev narašča
"Stanje je precej skrb vzbujajoče. Letos je bilo do 31. marca začetih 1.300 osebnih stečajev. Lani jih je bilo v vsem letu 4.000, zato bomo letos to številko presegli," opozarja Aljoša Markovič, generalni sekretar Zbornice upraviteljev Slovenije.

"Primeri so zelo različni. Imamo ljudi, ki so izgubili službo, to pomeni, da so postali insolventni brez svoje krivde. Zelo veliko je tistih, ki so morali odpreti s. p.-je, pa jim potem podjetništvo ni šlo in so nastali dolgovi, ki jih ne morejo poravnati. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so bili poroki za posojila lastne družbe, za večje zneske. V takih primerih so upniki v glavnem banke, zneski terjatev pa so zelo visoki," pove stečajna sodnica na ljubljanskem Okrožnem sodišču Mateja Dobovšek.

Odločitev za osebni stečaj ni lahka
Svojo zgodbo nam je zaupala tudi Salome Ćuća Žentil. Daljši čas je bila brez dela, neplačane položnice so se kopičile, ker ni zmogla plačati najemnine za stanovanje, je skoraj ostala brez strehe nad glavo. "Saj bi z veseljem poravnala svoje obveznosti, če bi lahko delala. A ker ni bilo službe, so se računi kopičili, duševna stiska je bila vsak dan hujša. Življenje se enostavno ustavi, in ne veš, kako naprej, ne vidiš izhoda."

Njena agonija je trajala leto dni, potem pa je le zbrala pogum in se odločila. Pred pol leta je šla v osebni stečaj. "Skrbelo me je, kaj bodo rekli ljudje. Saj to je bankrot. Rekli bodo, da nisem sposobna živeti, sem takrat razmišljala." Danes ve, da je bila odločitev prava.

Kaj gre v stečajno maso?
Aljoša Markovič prizna, da se ljudje pogosto bojijo odziva okolice. Mnogi pa tudi ne vedo, v kaj se spuščajo z osebnim stečajem. "V stečajnem postopku veljajo enaka pravila kot v izvršbi. Osebi ostane lahko perilo, obleke, obutev, hrana, kurjava. Ostanejo mu socialni transferji, odškodnine za telesne poškodbe, preživnine. Po tem se torej v stečajnem postopku ne posega. Tistemu, ki je zaposlen, ostane minimalna plača, vse drugo pa spada v stečajno maso. Tudi če je dolg samo 2.000 evrov, nepremičnina dolžnika spada v stečajno maso in se bo v stečajnem postopku prodala."

Posebna ponudba