Gašper in Jaša #zasedata: mladi kmetovalci

Serija člankov Gašper in Jaša #zasedata nastaja v okviru projekta Tu EU - I Know EU.

Tretjina lastnikov kmetij Evropske unije je starejših od 65 let. Žan in Roberto sta dva izmed kmetovalcev, mlajših od 35 let, ki predstavljajo le 6,5 odstotka dobrih deset milijonov kmetovalcev v EU-ju.

Žanova primarna kmetijska dejavnost je mlekarstvo. Zanimalo ga je, zakaj so v verigi med kmetovalcem in potrošnikom v najslabšem položaju prav pridelovalci – edini, ki morajo biti na voljo 24 ur na dan.

Na vprašanja je odgovarjal slovenski evropski poslanec Franc Bogovič, ki je tudi član odbora za regijski razvoj: "Vsi vemo, da je to razmerje nemogoče. Veliko razlogov za to je v veliki koncentraciji trgovin. Trgovina se je tako skoncentrirala, da imamo v večini evropskih držav od tri do pet velikih trgovskih verig. Od dve tretjini do tri četrtine trga. In to pomeni, da imajo oligopol, monopol. Na podlagi tega izkoriščajo svoj prevladujoči položaj na trgu."

Na kmetiji Žana Žnidarja se primarno ukvarjajo s pridobivanjem mleka. Foto: Žan Žnidar
Na kmetiji Žana Žnidarja se primarno ukvarjajo s pridobivanjem mleka. Foto: Žan Žnidar

Žana je še zanimalo, ali bo kdaj spet mogoče, da bo liter mleka dosegel ceno, enako litru goriva, saj meni, da bi to rešilo veliko težav, s katerimi se spoprijemajo kmetje. "Pri kmetijski proizvodnji imamo en problem, zemlje imamo toliko, kot je imamo, in v zadnjih desetletjih se je način obdelave zelo moderniziral, kmet zdaj obdela bistveno več površine, kot je je včasih. Zato se je cena mleka, zaradi te storilnosti, znižala. Trg se je toliko odprl, da zdaj dobivamo mleko tudi iz Nizozemske, Nemčije, Irske ali celo mogoče še od kod dlje. Cenovna razmerja gredo v to smer, da je treba pridelati vedno več. In tukaj ima slovensko kmetijstvo zaradi svoje razdrobljenosti in majhne posestne strukture veliko težav. Del rešitev vidim pri tem, da je čim več različnih poklicev na podeželju.«

Robertova družina se ukvarja z oljkarstvom. Iz ostankov pri obrezovanju oljk naredijo pelete, ki jih nato prodajo za energetsko uporabo. Zanimalo ga je, kakšne ukrepe namerava EU sprejeti za spodbudo uporabe ostankov v kmetijstvu, predvsem na manjših območjih.

Ostanki obrezovanja oljk, iz katerih Robertova družina izdeluje pelete. Foto: Roberto Sicuro
Ostanki obrezovanja oljk, iz katerih Robertova družina izdeluje pelete. Foto: Roberto Sicuro

Bogovič odgovarja: "Ti projekti so predvsem zanimivi v deželah, kjer ni toliko lesa. Oz. toliko lesne biomase, kot je ima na primer Slovenija. In kjer tudi ni prirasta sedem kubičnih metrov na hektar, kot ga imamo pri nas. Tu je zagotovo energetika na področju kmetijstva ‒ generalno na podeželju ‒ ena izmed velikih priložnosti. Evropa stavi na decentraliziran koncept energetike. Kar pomeni, da v prihodnje energetski sistemi ne bi temeljili samo na teh velikih projektih in proizvajalcih elektrike, ampak bi poskušali vzpostaviti t .i. aktivnega odjemalca. Se pravi, da si ti hkrati proizvajalec in odjemalec elektrike. In da so te storitve plačane."

Belgijska jajca cenejša od slovenskih

Cena za sto kilogramov jajc na letni ravni v letu 2018:
Belgija: 114,06
Hrvaška: 152,23
Italija: 180,84
Madžarska: 145,01
Slovenija:140,60
EU povprečje: 132,67

Kaj so pametne vasi?

V povezavi s kmetijstvom in razvojem podeželja se v EU-ju vse več uporablja izraz pametne vasi, ki jih Bruselj opredeljuje kot "podeželska območja in skupnosti, ki gradijo na svojih obstoječih prednostih in sredstvih ter na razvoju novih priložnosti" in kjer se "tradicionalna in nova omrežja in storitve izboljšujejo s pomočjo digitalnih, telekomunikacijskih tehnologij, inovacij in boljše uporabe znanja".

Ugotavljali smo, kaj se skriva za abstraktnim poimenovanjem, za katero je bilo v obdobju 2014‒2020 namenjenih skoraj sto milijard evrov.

Odgovor: "Gre za projekt, s katerim želimo ustaviti zmanjševanje prebivalstva na podeželju. Izraz 'pametne oz. smart' je v skovanki, ker je ključno, da zagotovimo dostop do širokopasovnih povezav na podeželju. Od tu naprej pa gre za niz rešitev v kmetijstvu.

Košnja in baliranje. Foto: Žan Žnidar
Košnja in baliranje. Foto: Žan Žnidar

V kmetijstvu je vedno več uporabe robotov, tudi za molžo krav, senzorjev, ki se uporabljajo v poljedelski proizvodnji, cilj so zmanjšanje pesticidov in gnojil, nadomestitev pesticidov z mehansko rabo – to je v sklopu preciznega kmetijstva ena veja področja pametnih vasi, v kmetijstvu že prej omenjene povezave potrošnika in proizvajalca.

Potem pridemo na področje sociale, kjer stavimo na decentralizirano skrb za starejše. Domska oskrba na podeželju, dnevni centri na podeželju, dnevna pomoč, kar olajša bivanje. K temu je treba dodati mobilnost na podeželju, kot je slovenski primer Zavod Sopotniki, ki ponuja zastonj prevoz za starejše.

Energetika je novo polje, kjer si ne znamo predstavljati tega brez širokopasovne povezave. Turizem – brez Bookinga in Airbnb-ja ga praktično več ni.

V bistvu gre za niz ukrepov, ki dopolnjuje dobro razvit projekt pametnih mest. Ker pa gre za podeželje, je potrebna neka javna pomoč – se pravi denar Evropske unije – ter da se poleg teh tehnoloških inovacij v ospredju socialne inovacije, s čimer želimo izboljšati kakovost življenja."

#zasedata

Spremljajte naju še naprej na Valu 202 ter na družbenih omrežjih Twitter @Caspersek in @JRajsek ter Instagram @caspersek in @najrajsek pod ključnikom #zasedata.