Polarni sij, kot ga vidijo na postaji Neumayer 3. Foto: Peter Frölich
Polarni sij, kot ga vidijo na postaji Neumayer 3. Foto: Peter Frölich

Ena od okoli 40 držav, ki imajo eno ali več raziskovalnih postaj na Antarktiki, je Nemčija. Postaja Neumayer 3 trenutno gosti 43. zimsko odpravo. Ta ima deset članov, vodi jo kirurg Peter Frölich. "To je naša prva misija. Zimska skupina je izbrana le za eno prezimitev. Skupino sestavijo skoraj pol leta pred misijo. Tako se dobro poznamo in opravimo trening za vse, kar res potrebujemo tu. Npr. kako pogasiti požar, kako plezati v ledu, upravljati postajo in podobno. Slediti moramo mnogim varnostnim zahtevam. Tu so tri ženske in sedem moških. Vsi delamo vse, a nekaj je znanstvenikov, drugi so odgovorni za vzdrževanje postaje, inženirska dela, kuhanje," je pojasnil. Odprava je na postajo prišla lanskega decembra, odšla bo januarja prihodnje leto. Poleti postaja Neumayer 3 gosti več ljudi, saj tja pridejo tudi drugi raziskovalci in vzdrževalci.

Nemška postaja na Antarktiki je bila zgrajena leta 2009, upravlja jo Inštitut Alfred Wegener. To je tretja nemška postaja na najjužnejši celini, poimenovana je po Georgu von Neumayerju, ki je svoje življenje posvetil odkrivanju tega dela sveta. Zgradba stoji na nosilcih, je torej dvignjena od tal, vsako leto se pomakne nekoliko bližje morju. Del laboratorijev je na sami postaji, dva sta od nje oddaljena slaba dva kilometra, pojasnjuje Frölich. "Tu imamo observatorije, ki stalno zaznavajo različne meteorološke in podobne podatke. Za te podatke je zelo pomembno, da so dolgoročni. Če raziskuješ podnebne spremembe, ni smiselno, da bi podatke beležil le eno leto. Če jih 40 let, so toliko pomembnejši. Nekatere raziskave tu izvajamo še iz časa pred nemško združitvijo. Je pa vedno zraven tudi kdo, ki izvaja popolnoma nove raziskave," je dejal vodja nemške zimske odprave.

Pozdravi posadke postaje Neumayer 3 ob najdaljši noči na južnem polu (posadke različnih držav si ob tej priložnosti med seboj pošiljajo
Pozdravi posadke postaje Neumayer 3 ob najdaljši noči na južnem polu (posadke različnih držav si ob tej priložnosti med seboj pošiljajo "čestitke"). Foto: Peter Frölich

"Imamo laboratorij, kilometer in pol od postaje, saj v njem delamo raziskave, za katere je potrebno zelo čisto okolje, kjer je minimalen vpliv človeka. V bližini postaje je tega več, saj uporabljamo dizelske generatorje. V drugem oddaljenem laboratoriju preučujemo magnetno polje Zemlje. Laboratorij je skoraj 20 metrov pod zemljo," je razložil.

Edinstveno, a naporno – tako bi lahko opisali delo raziskovalcev na Antarktiki. "Okolje tam je surovo," pravi Frölich, a vseeno prečudovito: "Ljudje si verjetno mislijo, da je dolgočasno, če sta okoli tebe le led in sneg, a ni tako. Smo blizu zaliva Atka, kjer je pristanišče, oddaljeno okoli 8 kilometrov. Zaliv je trenutno zaledenel, ima tudi veliko kolonijo kraljevih pingvinov. Čakamo, da se bodo v nekaj tednih izvalili mali pingvini. Res jih je lepo opazovati iz daljave. Mnogi, ki so bili kdaj tu, so okuženi s t. i. polarnim virusom. Še se želijo vrniti sem. To okolje je nekako grozeče, saj je mrzlo in suho ter neskončno. Nanj ne vpliva človek. Prav zaradi tega je posebno. Mnogi, ki so to enkrat že videli, so 'okuženi' za vedno".

Peter Frölich je o delu na postaji Neumayer 3 spregovoril v oddaji Radiosfera:

Življenje in delo na Antarktiki