Zdravniška zbornica Slovenije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Zdravniška zbornica Slovenije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V zdravniški zbornici opozarjajo, da so grožnje in fizični napadi na zdravstvene delavce vse bolj pereč problem, ki doslej v zakonodaji ni bil ustrezno naslovljen. Ankete in raziskave kažejo, da so zdravstveni delavci in sodelavci pri svojem delu izpostavljeni fizičnemu nasilju in nasilnemu vedenju pacientov, njihovih spremljevalcev in drugih. V anketi zdravniške zbornice iz leta 2018 je 75 odstotkov zdravnikov in 60 odstotkov zobozdravnikov odgovorilo, da so bili žrtev nasilja bolnika oziroma njegovega svojca.

Za vložitev predloga zakona o spremembi kazenskega zakonika morajo v zbornici zbrati 5000 podpisov. S predlogom želijo izboljšati varnost zdravstvenih delavcev, sodelavcev in pacientov. Novi 300. a člen bi namreč zagotovil kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so žrtve resnih groženj oziroma napadov med izvajanjem zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanjem nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo pacienta, so zapisali v predlogu.

Napad na zdravstvenega delavca je zdaj kvalificiran med splošnimi kaznivimi dejanji iz poglavij kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer lahka telesna poškodba), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (na primer grožnje) ali kot prekršek zoper javni red in mir.

V zdravniški zbornici za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca predlagajo zaporno kazen od šestih mesecev do treh let. Če storilec ob napadu zdravstvenemu delavcu grozi z orožjem ali nevarnim predmetom, z njim grdo ravna ali ga lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

Volivci svojo podporo kampanji, ki se glasi "Ne! Nasilju v zdravstvu", lahko oddajo s podpisom obrazca na spletni strani e-uprave ali z obrazcem na kateri koli upravni enoti.

Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se izteče 8. julija, je navedeno na spletni strani DZ-ja.