Pravilnik določa tudi vrednost dodatkov in podrobnejša merila za določitev zneska. Foto: Shutterstock
Pravilnik določa tudi vrednost dodatkov in podrobnejša merila za določitev zneska. Foto: Shutterstock

Pravilnik ministrstva za zdravje o določitvi dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve, ki je bil 7. februarja objavljen v uradnem listu, dan pozneje pa je začel veljati, določa dodatke za zdravstvene delavce in sodelavce v ambulantah družinske medicine ter šolskega in otroškega dispanzerja v javnih zdravstvenih zavodih.

Po navedbah zbornice pravilnik ukinja nagrajevanje preseganja preventivnega dela v otroških in šolskih dispanzerjih, kar pomeni manj časa za otroke in slabše možnosti za prepoznavo bolezni v času, ko jih je mogoče pravočasno zdraviti. Ukinja tudi nagrajevanje dodatnega dela, s katerim so pogosto reševali nadomeščanja.

Pravilnik tudi ukinja možnost, da si zaposleni v zdravstveni negi z dodatnim in odgovornim delom zaslužijo plačo, ki presega "zaslužek v nakupovalnih centrih", ki je že prepričal številne, da so zapustili svoj za družbo nenadomestljiv poklic, so v sporočilu za javnost opozorili na Zdravniški zbornici Slovenije.

Če bi želeli ohraniti primerljive dodatke, kot so bili v veljavi pred pravilnikom, bi morali denimo v ambulantah družinske medicine vpisati skoraj 2000 dodatnih bolnikov. "Kar pomeni, da država nagrajuje tiste, ki bodo vsakemu od njih posvetili pol manj časa, torej manj kot pet minut," so opozorili. Snovalce pravilnika so povabili k obisku ambulant, kjer bi se prepričali, da je kaj takega ob vseh administrativnih obveznostih praktično nemogoče uresničiti.

Srednje medicinske sestre oziroma tehniki zdravstvene nege po navedbah zdravniške zbornice na primarni ravni zdravstva poleg zdravnikov predstavljajo ključni kader. Zadnji model ukrepov, ki je bil v veljavi pred novim pravilnikom, je dokazano deloval večplastno: dvigoval je motivacijo za preseganje programov ter za obravnavo bolnikov, ki so prišli kot nujni ali zaradi nadomeščanja odsotnih kolegov, so poudarili.

Zaradi vezave dodatka na prisotnost je verjetno prispeval k zmanjšanju absentizma med zaposlenimi oziroma povečanju pripravljenosti za nadurno delo, so prepričani na zbornici. S tem se je še več obravnav končalo na osnovni ravni brez pošiljanja v urgentne centre ali na sekundarno in terciarno raven. To pomeni manjšo obremenitev urgentnih centrov, bolnišničnega osebja ter prihranek za vsakogar, ki ni bil sprejet v dolgotrajno obravnavo, so navedli.

Ker naj bi imel pravilnik po oceni zbornice nepopravljive posledice, so ministrico za zdravje pozvali, naj ga zadrži in spremeni. Novi pravilnik naj bo pripravljen na podlagi izkušenj namesto na "eksperimentalni zdravstveni matematiki, ki ni izvedljiva v resničnem življenju", je pozvala zbornica.

Ob tem je spomnila, da je bilo plačilo za povečan obseg dela in posebne obremenitve uvedeno leta 2019, ko so se družinski zdravniki v Kranju z odpovedmi delovnih razmerij uprli dodelitvi še večjega števila bolnikov v enak – redni ambulantni čas. Tedaj je bil sprejet ukrep, ki je omogočil in plačal zdravstvenim timom čezmerno delo in oskrbo bolnikov za čas, dokler kadrovske krepitve ne bodo ujele rasti potreb vse večjega števila zavarovancev. Tak začasni ukrep je dajal vsakokratni vladi čas za sprejem reforme, s katerimi bi osnovno zdravstvo izpeljali iz krize.