Foto: MMC RTV SLO/osebni arhiv
Foto: MMC RTV SLO/osebni arhiv

Pred mednarodnim dnevom redkih bolezni, ki ga vsako leto zaznamujemo na zadnji dan v februarju, letos oz. vsake štiri leta pa prav na najredkejši dan, 29. februar, je predsednik društva Matija Cevc na novinarski konferenci poudaril, da je pomembno, da obstajajo ti dnevi, ki opozarjajo ljudi, da so pozorni na simptome, s tem pa pripomorejo k temu, da so bolniki pravočasno prepoznani in obravnavani. Kot je dejal Cevc, lahko s tem preprečimo številne nenadne smrti oz. dolgoročne in usodne posledice za bolnike in njihove svojce.

Redke bolezni so tiste, ki prizadenejo razmeroma malo ljudi, a imajo, zlasti če ostanejo neprepoznane, hud potek ter so neredko smrtne. Te bolezni, ki jih je več kot 6000, prizadenejo pet na 10.000 oseb.

Kaj je transtiretinska amiloidoza srca?

Ena izmed redkih bolezni je transtiretinska amiloidoza srca, ki je premalo poznana, nevarna, velikokrat prepozno diagnosticirana in zato življenjsko ogrožajoča bolezen, ki se kaže z znaki srčnega popuščanja. To je bolezen, pri kateri transtiretin, ki je sicer normalno transportna beljakovina v človeškem telesu, pospešeno razpada in se v obliki amiloida odlaga v različnih organih in tkivih. Pri gensko pogojeni in zato dedni obliki se bolezen kaže s prizadetostjo živčevja in postopoma vodi v invalidnost. Kot je dejal Cevc, poznamo dve skupini bolnikov. "Samo za približno štiri bolnike v Sloveniji je ta bolezen genetskega izvora, drugi, teh je skoraj 70, pa so se z boleznijo srečali v življenju," je pojasnil.

Pomembno je, da bolnike z amiloidozo srca pravočasno prepoznamo. "Z ultrazvočno preiskavo srca lahko opazimo popuščanje srčne mišice, kar lahko zdravimo in s tem bolnikom ne le podaljšamo, temveč tudi izboljšamo kakovost življenja," je navedel.

72 odstotkov redkih bolezni je genetsko pogojenih

Ker je približno 72 odstotkov redkih bolezni genetsko pogojenih, so zaradi njih pogosteje prizadeti otroci. V Sloveniji se z nacionalnim programom presejanja pri vseh novorojencih sicer sistematično odkrivajo redke prirojene bolezni, pri katerih je za preprečevanje pogosto zelo težkih posledic ključno njihovo zgodnje prepoznavanje. To je na primer slovenski nacionalni program za presejanje na družinsko hiperholesterolemijo, ko so ob povišanih vrednostih holesterola otroci napoteni na pediatrično kliniko, kjer določijo ponovno celoten lipidogram in tudi jetrne teste. Če je oboje povišano, se opravi še genetska potrditev pomanjkanja kisle lizosomske lipaze.

Kot je pojasnil Matej Mlinarič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, se pomanjkanje kisle lizosomske lipaze odkriva pri otrocih na sistematskih pregledih.

Redke presnovne bolezni, dislipidemije, kot je pomanjkanje kisle lizosomske lipaze, ki vodi do ciroze jeter in napredujoče ateroskleroze, lahko privedejo tudi do prezgodnje smrti. Pri hitro napredujoči obliki se namreč smrt lahko pojavi že v prvem letu starosti. Mlinarič ocenjuje, da se bolezen pojavlja pri nekje eni na 40.000 do eni na 300.000 oseb. To pomeni, da je v Sloveniji vsaj sedem do 50 ljudi s to motnjo. Nezdravljena bolezen vodi do ciroze jeter in napredujoče ateroskleroze ter posledično prezgodnje smrti.