V letu 2020 je bilo več smrti zaradi tuberkuloze kot leto pred tem, prav tako je bilo prepoznanih in zdravljenih manj primerov bolezni, manj ljudi pa je tudi prejelo preventivna zdravila. Foto: Shutterstock
V letu 2020 je bilo več smrti zaradi tuberkuloze kot leto pred tem, prav tako je bilo prepoznanih in zdravljenih manj primerov bolezni, manj ljudi pa je tudi prejelo preventivna zdravila. Foto: Shutterstock

Svetovni dan tuberkuloze je namenjen ozaveščanju javnosti o eni najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu, ki je še danes v svetu velik problem. Letošnji svetovni dan z geslom "Vlagajmo v odpravo tuberkuloze. Rešujmo življenja." opozarja na potrebo po vlaganju v dejavnosti za izkoreninjenje bolezni.

Tuberkuloza, poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč, ki primarno prizadene pljuča. Še danes je velik problem zaradi slabe in pomanjkljive zdravstvene oskrbe, slabih življenjskih razmer in revščine v določenih predelih sveta, širjenja HIV-a oz. aidsa, vojnih razmer in problemov beguncev, brezdomcev in zapornikov, so na svoji spletni strani pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Cilj letošnjega svetovnega dneva je tudi opozoriti na negativen učinek epidemije covida-19, ki je ogrozila dosežen napredek pri odpravi tuberkuloze. V letu 2020 je bilo namreč več smrti zaradi tuberkuloze kot leto pred tem, prav tako je bilo prepoznanih in zdravljenih manj primerov bolezni, manj ljudi pa je tudi prejelo preventivna zdravila.

Po ocenah je v letu 2020 za tuberkulozo zbolelo skoraj 10 milijonov in umrlo milijon in pol ljudi. Vsak dan zaradi tuberkuloze umre več kot 4100 ljudi, skoraj 30.000 ljudi pa na novo zboli za to boleznijo, ki jo je sicer mogoče preprečiti in ozdraviti, so na spletu zapisali na Univerzitetni kliniki Golnik. V Sloveniji tuberkuloza ni izkoreninjena, toda cepljenje proti tuberkulozi ni več obvezno, saj se bolezen pojavlja le redko. Pri nas pljučno tuberkulozo zdravijo v bolnišnici, največkrat na Golniku, zdravljenje pa običajno traja od šest do devet mesecev, navajajo na spletni strani Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov so dodali, da je eden pomembnejših vzrokov za slabši uspeh odprave tuberkuloze pojavljanje odpornejših oblik te bolezni, ki so težje ozdravljive. K neuspešnosti odprave te nalezljive bolezni vplivata tudi dogajanje na vojnih območjih in povečane migracije ljudi, med katerimi je večja možnost prenosa tuberkuloze. Zato poudarjajo, da je za zagotovitev zdravljenja potrebna dobra državna strategija ter da bo večje vlaganje v zdravljenje tuberkuloze na svetovni ravni rešilo na milijone življenj in pospešilo končanje epidemije tuberkuloze.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri Zbornici - Zvezi svetovni dan tuberkuloze zaznamujemo na dan, ko je Robert Koch leta 1882 sporočil, da je odkril bakterijo, ki povzroča tuberkulozo, kar je odprlo pot diagnosticiranju in zdravljenju te bolezni. Namenjen je ozaveščanju in razumevanju javnosti o uničujočih zdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledicah tuberkuloze ter krepitvi prizadevanj za odpravo svetovne epidemije tuberkuloze. Osredotoča pa se tudi na ljudi, ki jih je bolezen prizadela, in k pozivu odgovornih k hitrejšemu ukrepanju za odpravo bolezni, še piše na spletni strani klinike.

Na Univerzitetni kliniki Golnik so še zapisali, da je zaradi prihoda večjega števila beguncev iz Ukrajine, kjer je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen, nujno, da se z namenom vzdrževanja dobre epidemiološke slike glede tuberkuloze pri nas tem ljudem zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju tuberkuloze kot našim prebivalcem.