V Sloveniji poleti po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje dnevnim potrebam po vitaminu D zadostimo že s 15-minutno izpostavljenostjo rok in obraza soncu, medtem ko pozimi moč sončnih žarkov ne omogoča biosinteze tega vitamina v koži. Foto: BoBo
V Sloveniji poleti po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje dnevnim potrebam po vitaminu D zadostimo že s 15-minutno izpostavljenostjo rok in obraza soncu, medtem ko pozimi moč sončnih žarkov ne omogoča biosinteze tega vitamina v koži. Foto: BoBo

Študija Inštituta za nutricionistiko kaže, da med novembrom in aprilom Slovencem pogosto primanjkuje vitamina D. "Pri več kot 80 odstotkih odraslih smo ugotovili pomanjkanje tega vitamina, pri približno 40 odstotkih pa celo hudo pomanjkanje. Razlog za to je v majhnem vnosu vitamina D s hrano, ki je pozimi tako rekoč edini vir tega vitamina," pojasnjuje Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Inštitut je namreč v reviji Frontiers in nutrition objavil izsledke raziskave Nutri-D, v kateri je proučeval dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije. V raziskavi je več let sodelovalo 292 ljudi.

Med drugim ugotavljajo, da je povprečni dnevni vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije manjši od 3 mikrogramov, kar je bistveno manj od priporočenega. Ustrezen dnevni vnos v času zime je za zdrave odrasle med 15 in 25 mikrogrami. Osebe s povečano telesno težo pa običajno potrebujejo približno enkrat večji odmerek, raziskava je namreč ugotovila, da imajo kar približno osemkrat višje tveganje za pomanjkanje vitamina D kot ljudje z normalno telesno maso. Prehranski vnos vitamina D in potrebe po njem si je mogoče izračunati s spletnim kalkulatorjem.

Preskrbljenost z vitaminom D je odvisna od nastajanja tega vitamina v koži in od prehranskega vnosa. Na sintezo vitamina skozi kožo vpliva več dejavnikov: geografska lega, tip kože, letni čas, na soncu preživet čas, oblačila in uporaba sredstev za zaščito pred soncem. "Ugotovili smo, da je poleti, poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože ter njene občutljivosti na sonce, preskrbljenost povezana tudi z dejavniki, ki vplivajo na biosintezo vitamina D v koži. Večje tveganje za slabšo poletno preskrbljenost z vitaminom D smo ugotovili ob majhnem izpostavljanju soncu, dosledni zaščiti kože z oblačili in pri nizkem prehranskem vnosu vitamina D. Nismo pa opazili statistično značilne povezave med neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D in uporabo kozmetičnih sredstev za zaščito pred soncem," navaja Katja Žmitek, vodja projekta Nutri-D.

Internistka in endokrinologinja Marija Pfeifer opozarja, da je vitamin D potreben predvsem za normalen razvoj okostja pri otrocih in mladostnikih ter za vzdrževanje normalnih kosti pri odraslih. "Je ključen za vzdrževanje normalnih ravni kalcija v krvi in za njegovo presnovo v telesu, saj omogoča, da se kalcij iz hrane lahko absorbira v kri in tako pride do kosti. Zelo pomemben je za delovanje imunskega sistema, saj spodbuja prirojen obrambni imunski sistem, s katerim se bojujemo proti akutnim okužbam, in pomaga preprečiti virusom ali bakterijam vdor v telo. Optimalne količine vitamina D so pomembne za prirojeno imunost in tudi za preprečevanje pretiranega imunskega odziva in razvoja avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, avtoimunske bolezni ščitnice, revmatoidni artritis ipd. Pravilno delovanje pridobljene imunosti je še posebej pomembno pri nosečnicah," je Pfeifer povedala za Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je obenem opravila raziskavo kakovosti prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D. Kot so sporočili, je večina izdelkov dobrih, a previdnost ni odveč, saj prehranska dopolnila v nasprotju z zdravili niso podvržena rednemu in strogemu nadzoru.

Nove slovenske smernice, ki so v končni fazi priprave, bodo priporočale 20 do 25 mikrogramov vitamina D na dan za vzdrževanje normalnih ravni tega vitamina pri normalno prehranjenih prebivalcih Slovenije. Za tiste s čezmerno telesno težo in debelostjo bo priporočena dnevna količina 50 mikrogramov, za zelo debele celo več, je še pojasnila Pfeifer.

Na ZPS potrošnikom svetujejo, da si od jeseni do zgodnje pomladi zadosten vnos pomagajo zagotoviti s prehranskimi dopolnili, a jih opozarjajo, naj bodo pozorni na priporočeno dnevno količino. Velike odmerke, ki bi jih jemali enkrat na mesec ali enkrat na več mesecev, odsvetujejo. Potrošnike prav tako opozarjajo, naj pozorno preberejo pogoje shranjevanja, saj je treba nekatere izdelke po odprtju hraniti v hladilniku, večino pa zaščititi pred svetlobo.

Izpostavljanje soncu spodbuja tvorbo vitamina D. Foto: BoBo
Izpostavljanje soncu spodbuja tvorbo vitamina D. Foto: BoBo