Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Vlada pa je sprejela tudi uredbo, ki določa, koliko zdravstvenih storitev se bo plačalo in po kakšnih cenah. Glavni cilj je večja dostopnost izbranega osebnega zdravnika in prvih specialističnih pregledov, pacienti na repu čakalnih seznamov pa bodo prej prišli na vrsto.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je podrobnosti pojasnila v oddaji Odmevi. Z njo se je pogovarjala Tanja Starič.


Vlada je sprejela uredbo, ki naj bi nam pacientom omogočila lažji dostop do zdravnikov. Ampak vseeno začniva s temo, ki je ta hip najbolj vroča, stavko zdravnikov. Vse več je pozivov, da vlada vendarle mora ukrepati, nekaj storiti. Bliža se 1. marec, slišali smo, da ste zaprosili za reorganizacijo za obdobje po 1. marcu, ampak kaj pa pripravlja vlada?

Vlada na eni strani še vedno nadaljuje pogajanja, torej stebrna pogajanja, ki se nadaljujejo prihodnji teden, na drugi strani pa se seveda pripravljamo na 1. marec, pri čemer sodelujemo z vodstvi bolnišnic, ki smo jih zaprosili za njihove ukrepe oziroma načrt, kako bodo pristopili k delu po morebitnem umiku soglasij.

Pa vlada razmišlja o kakšnem interventnem ukrepu?

Za zdaj je vse na mizi. Vodstvo bolnišnic smo zaprosili za te podatke, ki jih trenutno proučujemo. V torek imamo skupaj z vodstvi bolnišnic na ministrstvu za zdravje sestanek, kjer se bomo odločili, kako naprej. Skupaj. Seveda so problematični manjši oddelki in manjše bolnišnice, ki imajo manj kot tri zaposlene, ker ne morejo izvajati izmen. Žal bomo morali v teh primerih, če res ne bo šlo drugače, v tem mirnem času razmišljati o krizni reorganizaciji bolnišnic. Res upam, da se to ne bo zgodilo.

Kaj točno pomeni krizna reorganizacija?

To pomeni neko združevanje oddelkov, preseljevanje zdravnikov … Bomo videli. Ne želim niti strašiti, bolje je, da prej proučimo podatke, jih točno analiziramo in vidimo, koliko dni dejansko posamezni oddelki in bolnišnice lahko zdržijo.

Ker pripravljeni pa morate biti.

Absolutno in nimamo več veliko časa do 1. marca, zato smo res dejavno pristopili k iskanju teh rešitev skupaj.

Tudi civilna družba se je oglasila. Danes so predlagali, da se prekinejo pogajanja in da se uveljavi 4. člen kolektivne pogodbe, ki pravi, da sta mogoča pogovor pred komisijo za pomirjanje in arbitražni svet. O tem sicer ne vemo veliko, ker se to še ni zgodilo. Ampak ali se vam to zdi dobra rešitev?

Tako je. Ta arbitražni svet je predlog, ki smo mu z zanimanjem prisluhnili. Mislim, da ga moramo preučiti in ugotoviti, ali je to mogoča pot naprej. Vsekakor pa za zdaj ne bomo še prekinili pogajanj, ki jih, kot sem rekla, nadaljujemo v torek. To so stebrna pogajanja, kamor bodo vabljeni vsi sindikati

Kamor Fides ne prihaja.

Tako je.

Kako doseči dogovor, če Fidesa ni?

Sorodna novica Vlada je z uredbo določila prioritete financiranja iz zdravstvene blagajne

Pustimo za zdaj tako. Mogoče boste konkretneje povedali, kako bo, če – upajmo, da ne – se bo to zgodilo. Pa gremo k uredbi. Pravite, da naj bi uredba, ki jo je danes sprejela vlada, omogočila lažji dostop ljudem do osebnega zdravnika in tudi do specialista. Kako konkretno?

Torej, na primarni ravni imamo težavo, imamo izziv, ker ljudje ne pridejo do izbranega osebnega zdravnika, tako da smo se tega lotili skozi ukrepe, ki so bili že našteti, medtem ko smo pri skrajševanju čakalnih vrst, pri katerih so večje težave pri specialistični ambulantni dejavnosti in pri akutni obravnavi oziroma v bolnišničnih obravnavah, pristopili z drugimi ukrepi. In sicer predvsem z izračunom, kdo najdlje čaka relativno glede na stopnjo nujnosti. Sledilo bo jemanje tistih ljudi, ki najdlje čakajo, in sicer prioritetno na proste termine. S tem se bodo skrajšale čakalne vrste. Povprečna doba čakanja bo krajša.

Kako boste pa merili obremenitev nosilcev zdravstvene dejavnosti?

To je eden izmed ukrepov v uredbi, kjer smo zastavili efektivno merjenje efektivne obremenitve. Uredba predvideva, da metodologijo pripravijo izvajalci skupaj v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, predvsem pa uredba namenja finančna sredstva za izboljšanje informacijskega sistema, ki bo spremljal to efektivno obremenitev.

Tudi lokacije teh satelitskih urgentnih centrov so določene. Vemo, da je bilo prejšnjič veliko težav, recimo Kamnik je izpadel. Tudi tokrat je izpadel Kamnik. Pričakujete težave z izborom krajev, kjer bodo ti lokacijski centri?

Na ministrstvu smo določili natančna merila, ki jih mora izpolnjevati neka lokacija, da lahko postane satelitski urgentni center. Vseh drugih lokacij, ki temu merilu niso zadostile, za zdaj ne zapiramo, pač pa mrežo bogatimo na druge načine – za zagotavljanje boljše dostopnosti obravnave. Zato z uredbo uvajamo tako imenovani 'srečevalni sistem' oziroma vozila urgentnega zdravnika, v katerem sedi družinski zdravnik skupaj z diplomiranim zdravstvenikom in s tem omogoča, da pokrije večji teren oziroma da razbremeni zdravnika v ambulanti, ker lahko na teren, če se kar koli nujnega zgodi, odide najprej nujno reševalno vozilo. Zdravnik lahko ta čas ostane v ambulanti in se šele pozneje pridruži na terenu. Tako da so te lokacije, omenili ste Kamnik, tudi druge lokacije so še, na primer Radlje ob Dravi, dobile dodatno vozilo, vozilo urgentnega zdravnika.

Še to. Pristojnosti višje medicinske sestre … te naj bi okrepile tim. Ali se sestre s tem strinjajo in ali je dovolj višjih medicinskih sester za to?

Ta poziv, da se neka ambulanta družinske medicine prijavi na naš razpis oziroma na poziv, je popolnoma prostovoljni. Zdravnik oziroma tim se bo sam odločil, diplomirane medicinske sestre in zdravniki … Upam, da imamo v Sloveniji toliko sester, da bi bile zainteresirane za neko timsko celovito obravnavo skladno s sodobnimi protokoli, in verjamem, da se jih bo na poziv odzvalo dovolj.

Dobro, bomo videli.

Še zadnje vprašanje v povezavi z Zavodom za zdravstveno transfuzijo. Poslušali smo dr. Zvera, danes so bila pogajanja … Kakšno je stališče ministrstva? Kdo ima v tej zgodbi prav?

Danes je bil prvi sestanek te delovne skupine, ki jo imamo. Sama sicer nisem bila prisotna, ampak so mi povedali, da so bili pogovori o načinu določanja cen, o cenah samih za prvič zelo konstruktivni in da se nadaljujejo v tem duhu. Kar je zame zelo pomembno, je, da sta se oba partnerja, to sta UKC Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino, strinjala, da bosta zagotavljala te storitve oziroma sodelovala, dokler tega ne rešimo. Tako ne bo nobene dodatne skrbi ali pa česa podobnega za paciente.

Bo pa treba rešiti problem.

Z uredbo lažji dostop do osebnega zdravnika?