Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Predlog novele zakona med drugim za 10 odstotkov zvišuje glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente. Če bi se vsi zdravniki držali zdaj določenega glavarinskega količnika, bi bilo v Sloveniji v naslednjih letih več kot 400.000 ljudi brez osebnega zdravnika, je opozoril predstavnik iniciative Jaša Jenull. Ob dvigu glavarinskega količnika predlagajo tudi dodatne administrativne razbremenitve in kadrovske okrepitve timov družinske medicine.

V Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da zavzemanje za višji glavarinski količnik pomeni podporo slabši storitvi, do katere bo še težje priti. "Kdor nasprotuje izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih v javnem zdravstvu, nasprotuje boljši obravnavi bolnikov," so še zapisali v odzivu na predlog iniciative.

Novela zakona predlaga tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja mora biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative, so zapisali na spletni strani iniciative. Jenull pa je danes dejal, da zakon prinaša "jasen signal dvoživkam v javnem zdravstvu, da se morajo te prakse ustaviti".

Glas ljudstva za trden zdravstveni sistem

Ministrstvo: Podobne cilje zasledujemo tudi sami

Na ministrstvu za zdravje menijo, da predlog novele zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema zasleduje podobne cilje, kot so si jih zastavili sami. Vsi se zavzemajo za bolj dostopen in kakovosten javni zdravstveni sistem, a pot do tja na ministrstvu vidijo drugače kot iniciativa.

Na ministrstvu verjamejo, da bodo večino ciljev lahko uresničili skozi ukrepe, ki so predvideni v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in v obsegu sredstev za leto 2024, so zapisali v odzivu.

O predlogu iniciative pa so zapisali, da je Slovenija demokratična država, v kateri se spoštuje pravica vsakega državljana, da sodeluje v oblikovanju zakonodaje. Civilna družba pa je pomemben deležnik pri oblikovanju politik v zdravstvu in družbi. "Predlog zakona, ki ga je vložil Glas ljudstva, je odraz aktivnega delovanja državljanov," menijo.

Na ministrstvu sicer pripravljajo tudi druge zakonodajne rešitve, ki bodo sistemsko naslovile anomalije v zdravstvenem sistemu oziroma regulirale področja, ki jih je zaradi zakonodajnih sprememb oziroma sprememb v družbi treba na novo regulirati. To so med drugim določitev kriterijev za opredelitev javne mreže zdravstvenih izvajalcev v skladu s potrebami prebivalstva, ureditev prispevnih stopenj in kategorij zavarovancev za pravično plačilo zdravstvenega prispevka ter s postopki digitalizacije administrativno razbremeniti izvajalce v zdravstvu.

Fides: Sistem je blizu zloma

V zdravniškem sindikatu Fides pa so v odzivu navedli poročanje medijev o tem, da je prednovoletno stanje v bolnišnicah pokazalo, kako blizu zloma je naš sistem izključno zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja. Po njihovih besedah ljudi zdravijo na hodnikih infekcijske klinike in internistične prve pomoči predvsem zato, ker ni nikogar, ki bi jih lahko sprejel v varno obravnavo na oddelke.

"Cilj stavke je opozoriti, da je treba zagotoviti dobre delovne pogoje za vse zaposlene v zdravstvu, ne samo zdravnike, tudi sestre, administracijo, podporne službe. Kdor temu nasprotuje, podpira pretok zdravstvenega osebja v zasebne ustanove in tujino," so poudarili v Fidesu.

Predstavniki iniciative so pred DZ-jem spomnili na obljube, ki so jih pred volitvami dajale koalicijske stranke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Predstavniki iniciative so pred DZ-jem spomnili na obljube, ki so jih pred volitvami dajale koalicijske stranke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Javno zdravstvo na prvem mestu

Katarina Rotar iz Slovenske filantropije, ki je članica iniciative, pa meni, da morajo poslanke in poslanci zdaj pokazati, ali na prvo mesto postavljajo bolnike in s tem javno zdravstvo. "Zato od njih pričakujemo hitro odločitev, ne da zakon pospravijo v predal. Pričakujemo tudi, da bodo o zakonu odločali vsebinsko, ne pa površno," je dejala.

V iniciativi so spomnili tudi na predvolilne obljube vseh treh koalicijskih strank. Levica je med drugim obljubljala prepoved hkratnega dela zdravnikov pri javnih in zasebnih izvajalcih, Svoboda posodobljene standarde in normative v zdravstvu, SD pa, da bo vsak imel osebnega zdravnika. Pričakujejo, da bodo koalicijske stranke predlog novele zakona podprle, saj sledi njihovim obljubam, je dejal Jenull.

Keber: Pozivam zdravnike, naj se uprejo diktatu svojih zdravniških organizacij

Ob tem so napovedali opozorilno "stavko pacientov", ki bo 9. januarja, ko je sicer napovedana tudi zdravniška stavka. Predstavnik iniciative Dušan Keber je dejal, da je napovedana stavka zdravnikov neutemeljena in neetična, saj so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.

"Pozivamo zdravnike, naj se uprejo diktatu svojih sindikatov, svojih zdravniških organizacij in naj se raje pridružijo pacientom, naj se pridružijo nam, naj se pridružijo stavki, ki bo 9. januarja na Prešernovem trgu v Ljubljani," je Keber pozval tudi zdravnike.

Levica: Verjamemo, da bo predlog pomagal postaviti nove temelje

Iz stranke Levica so sporočili, da podpirajo marsikatero rešitev, ki jo prinaša v DZ vložen predlog zakona. Spomnili so, da so pred koncem lanskega leta s sprejemom interventnega zakona v zdravstvu "že zaostrili pogoje za izdajo dovoljenj za popoldansko delo". "V prihodnjih tednih pa bo moralo ministrstvo za zdravje pripraviti podzakonske in zakonske akte, s katerimi bomo prenovili podlago za glavarinske količnike in obremenitve, ki bodo odražale potrebe pacientov in zmožnosti zaposlenih v zdravstvu," so dodali.

Ob tem so sporočili, da verjamejo, da bo predlog zakona, ki ga je iniciativa Glas Ljudstva vložila v parlamentarni postopek, "pomagal postaviti nove temelje javnega zdravstvenega sistema". "Prepričani smo, da bomo med zakonodajnim postopkom tega zakona večino v njem predvidenih rešitev že realizirali," so še dodali.

Svoboda: Nekaterim pogledom iniciative smo sledili

Tudi v Svobodi so spomnili, da so nekaterim pogledom in predlogom iniciative sledili in jih upoštevali pri pripravi interventnega zakona. "Za nekatere pa sprememba zakonodaje niti ni potrebna in jih ministrstvo za zdravje že izvaja oziroma proučuje, kako jih izvesti," so poudarili v odzivu za STA. Predlog zakona bodo še podrobno pregledali, v prihodnje pa bodo nadaljevali pogovore z Glasom ljudstva in ostalimi deležniki v zdravstvu.

Iz SD-ja pa so za STA sporočili, da predloga še niso preučili, zato ga danes ne bodo komentirali.

Glas ljudstva vložil svoj zdravstveni zakon