Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je še pred začetkom posveta na Brdu pri Kranju kot ministrica prvič sešla z zastopniki pacientovih pravic. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanje in vzpostavili ekipo za hitrejše reševanje težav pacientov, je povedala medijem. Namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je na novinarski konferenci pojasnila, da pri Varuhu zaznavajo in dobivajo pobude glede oteženih dostopov do ambulant, ponekod ne delujeta elektronska in telefonska komunikacija.

Nekateri ljudje sporočajo tudi, da so portali za paciente zapleteni za uporabo, da so včasih odzivni časi ambulant predolgi in da včasih ambulante kljub številnim poskusom več dni zapored ne prikličejo. Pri Varuhu so prek vprašalnika, ki so ga poslali vsem zdravstvenim domovom, ugotovili, da ne obstajajo enotna merila, kaj pomeni primerna dostopnost. Po besedah državne sekretarke Eve Vodnik pa bo treba definirati tudi, kaj dostopnost sploh je, saj ima več dimenzij. Pomembne so krajevna dostopnost, razpoložljivost, organiziranost, je pojasnila.

Dostopnost do primarne ravni zdravstva so preverjali tudi pri Zagovorniku načela enakosti. Ugotovili so, da se je po epidemiji covida-19 dostop do ambulant poslabšala, je povedal zagovornik Miha Lobnik. Težave se pojavljajo zaradi premajhnega števila zdravnikov družinske medicine, pa tudi zaradi digitalizacije, kjer se po njegovih besedah telefonskih in osebnih stikov ne da nadomestiti "z dopisovanjem".

Splošne ambulante težko dosegljive po telefonu

Manj pritožb ljudi brez izbranega osebnega zdravnika

Zastopniki pacientovih pravic so po besedah zastopnika Marjana Sušlja v letu 2022 največ pritožb prejemali, ker pacienti niso mogli izbrati osebnega zdravnika zaradi pomanjkanja le teh, lani pa so se te težave nadaljevale oziroma še nekoliko povečale. A so hkrati številčno prejeli manj pritožb. "Očitno so se pacienti na neki način prilagodili ali pa so se nehali pritoževati, ker pritožbe niso prinesle bistveno boljšega rezultata," je dejal. Po njegovem mnenju je mogoče, da so se poznali tudi učinki začasnih ukrepov, kot so ambulante za osebe brez izbranega zdravnika.

Sorodna novica Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog strategije razvoja primarne ravni zdravstvenega varstva

Tudi zastopniki pacientovih pravic ob tem prejemajo več pritožb nad dostopnostjo izbranih zdravnikov, in sicer zaradi neodzivnosti po telefonu, glede organizacije obiskov pri zdravniku in pri uporabi digitalnih storitev. Sušelj je poudaril, da je v Sloveniji "dokazano dober koncept družinskega zdravnika", od katerega pa se oddaljujemo zaradi pomanjkanja osebja, pa tudi zaradi "ekonomskih interesov posameznih skupin", je dejal.

Na vprašanje, koliko pritožb prejemajo zaradi zdravniške stavke, pa je odgovoril, da je stanje različno v različnih delih Slovenije in celo znotraj istega zdravstvenega doma, kjer denimo posamezni zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, zdravnik v sosednji ambulanti pa to počne.

Dostopnost do zdravstva je sicer tesno povezana s pomanjkanjem predvsem zdravniškega kadra. Ministrstvo za zdravje skuša problematiko celovito urediti tudi s predlogom strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, ki je v javni razpravi. Predlog strategije med drugim predvideva ukrepe, kot je širitev ekip ambulant, pa tudi uvedbo variabilnega dela plač zaposlenih na primarni ravni.

Med dobrimi praksami infotočka, center za naročanje in portal ZD-ja Ljubljana

Na posvetu o dostopnosti ambulant so predstavili tudi že vpeljane primere dobrih praks. Med njimi so ambulante oziroma centri za naročanje, ki so razbremenili ambulante družinske medicine in pediatrije, vendar bi tudi v njih potrebovali kadrovske okrepitve.

Jasmina Kolar iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer je pojasnila, da so že leta 2019 zaznali, da je treba ob vstopu v ZD urediti infotočko, s katero so razbremenili ambulante, saj pacienti na tej točki naročajo recepte, puščajo izvide, dvignejo izdane napotnice, uredijo bolniško odsotnost in podobno. Ko se je v času epidemije povečalo število telefonskih klicev, pa so se odločili še za uvedbo ambulante za naročanje. Za potrebe te ambulante in infotočke so zaposlili štiri dodatne zdravstvene tehnike.

Tudi v ZD-ju Maribor so se zaradi velikega pritiska na ambulante in posledične slabe dostopnosti po telefonu odločili vzpostaviti center za naročanje ambulant družinske medicine. Ustanovitev centra skupaj z uvedbo nove aplikacije je potekala postopno od julija 2022, je pojasnila Maja Arzenšek iz ZD-ja Maribor. Lani so prejeli 315.000 klicev, povprečen čas čakanja na prosto medicinsko sestro pa je eno minuto in sedem sekund. Od uvedbe centra od pacientov tako rekoč ne prejemajo več pritožb glede nedosegljivosti, razbremenjene so tudi medicinske sestre v ambulantah, ne čutijo pa te razbremenitve zdravniki.

Trenutno v centru za naročanje, kjer dela 15 zaposlenih, sprejemajo klice za 37 ambulant od 55, saj več od tega niso zmožni. Kot je opozorila Arzenšek, je 0,3 administratorja na tim absolutno premalo in bi bilo treba to številko podvojiti. Je pa to delo zahtevno, saj so nekateri pacienti nestrpni in žaljivi, zato je velika tudi fluktuacija kadra, vsak nov zaposleni pa potrebuje od dva do tri mesece usposabljanja.

Portal za paciente

Kot primer dobre prakse so danes predstavili tudi elektronsko komunikacijo s pacienti prek Portala za paciente, ki so ga razvili v ZD-ju Ljubljana. Tea Stegne Ignjatovič je pojasnila, da so portal naredili kot nadomestilo za komunikacijo preko elektronske pošte, ki ni pregledna, strukturirana in varna. Portal so vzpostavili marca 2022 in trenutno ga uporablja že 68 odstotkov opredeljenih pacientov družinskih ambulant. Prek njega je bilo od začetka uporabe poslanih že več kot 800.000 sporočil pacientov.

Portal je namenjen administrativnim storitvam in tudi naročanju na pregled k zdravniku s kratkim opisom težav, ne more pa služiti za posvet z zdravnikom v realnem času. S pohitritvijo administrativnih procesov portal zaposlenim prihrani petino časa. Med funkcionalnosti, ki jih še razvijajo, je med drugim neposredno naročanje v laboratorij in na različne preglede, želijo pa si tudi povezave s portalom zVem.