Patricia Lefranc s knjigo svojih portretov. Foto: Reuters
Patricia Lefranc s knjigo svojih portretov. Foto: Reuters

V roke vzame fotografijo sebe pred napadom leta 2009, ko jo je njen nekdanji spremljevalec v navalu besa polil s kislino. "Naučila sem se videti sebe po napadu. Če bi videla to fotografijo pred petimi, šestimi leti, bi planila v jok," je povedala Lefranc. "Zvenelo bo grobo, ampak naučila sem se živeti s to grdoto. To sem jaz."

59-letna Lefranc je zvezda nove kampanje Rankina in dobrodelnega sklada za žrtve kisline Acid Survivors Trust International (ASTi), s katero želijo ozaveščati javnost o uničujočih posledicah nasilja s kislino ter geografski povezavi med industrijsko uporabo jedkih snovi, še posebej v modi in tekstilni industriji, ter pogostostjo napadov.

"Območja, ki jih je še posebej prizadelo nasilje s kislino, države, kot so Bangladeš, Kambodža, Pakistan, so tista območja, ki so tudi velika središča industrijske mode," je povedal izvršni direktor ASTi-ja Jaf Shah.

"Ta knjiga fotografij je aktivistično orodje, zasnovano za ozaveščanje in spodbujanje podjetij, da ukrepajo in pomagajo preprečevati napade z uvedbo strožjih nadzorov nad jedkimi snovmi, ki jih predvsem moški uporabljajo kot orožje nad ženskami."

Ciljno občinstvo knjige so po besedah Shaha vodstveni kadri v modni industriji.

Patricia danes in Patricia leta 2009. Foto: Reuters
Patricia danes in Patricia leta 2009. Foto: Reuters

Na udaru ženske v državah s tekstilno industrijo

Poleg portretov Lefrancove se knjiga osredotoča na države s tekstilno industrijo in napade s kislino, ki se dogajajo tam. Po besedah Shaha se vsako leto po svetu zgodi najmanj 10.000 napadov s kislino, a ostaja velika težava neprijavljanje primerov.

"Zelo malo držav beleži napade s kislino kot točno določeno kaznivo dejanje, tako da ne vemo zares, koliko teh napadov se zgodi po vsem svetu," je povedal.

Napadalec Lefrancove jo je, potem ko je razdrla zvezo, dalj časa nadlegoval, nazadnje pa jo je, preoblečen v dostavljavca, polil s kislino. Za poskus umora je bil obsojen na 30 let zapora. "Gomazelo mi je po rokah, nisem mogla hoditi, gledala sem, kako se mi roka topi kot aspirin, in sem si rekla – umiraš," se spominja.

Mama treh otrok, katere obraz in telo sta ena sama brazgotina, je po napadu preživela tri mesece v komi in je prestala več kot sto operacij.

"Preprosto sem si rekla, poglej, če si še vedno živa, si živa z razlogom. Mora obstajati neki razlog," je povedala. "Tudi preden se mi je to zgodilo, sem bila borka, vedno sem se nekako zaposlila in nisem hotela posedati za štirimi stenami in mu dati zadoščenje."