Pišeške marelice so nekoliko debelejše (fotografija je simbolična). Foto: Pixabay
Pišeške marelice so nekoliko debelejše (fotografija je simbolična). Foto: Pixabay

V projektni nalogi bodo na občini popisali vsa drevesa značilne stare pišeške marelice in ugotovili njihovo zdravstveno stanje. Ohranili bi radi genetski material in ugotovili, na kakšno podlago jo je najbolje cepiti, je na predstavitvi sorte na kmetiji Baznik v Pečicah pri Zdolah pojasnil svetovalec brežiške občinske uprave za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Roman Matjašič.

Slovenija večino marelic uvaža, zato bi s pišeško marelico, ki je izredno primerna za bio-ekološko pridelavo, lahko dobili novo tržno nišo. Prav tako bi se pišeška marelica lahko izognila vse pogostejšim pomladnim pozebam in perečim podnebnim spremembam, meni Matjašič.

Sorta je v Posavje verjetno prišla v obdobju avstro-ogrske države. Prve sadike naj bi prinesli z Ogrske, prva tovrstna marelična drevesa pa so zasadili v drevesnici ob gradu Pišece (na fotografiji spodaj). Od tod tudi ime sorte, ki so jo z odbiranjem pozneje izoblikovali na območju od Zdol nad Krškim do bizeljskih gričev. Na tem območju je bila tudi najbolj razširjena. Zanjo je značilno močno drevesno deblo. Drevesa so tudi sicer običajno večja in imajo debelejše sadeže.

Sadjar svetuje cepljenje na avtohtono slivo

S pridelavo pišeških marelic se ukvarja tudi Anton Baznik, sadjar in lastnik trgovine s sadikami. Kot je povedal, je pri svojem več kot 30-letnem delu s to sorto ugotovil, da je to najbolj cepiti oz. da je najbolj skladna s podlago avtohtone slive vrste remik. Pišeška marelica, cepljena na omenjeno podlago, je tudi najodpornejša in je ni treba škropiti proti boleznim sadnega drevja. Zelo uporabna je v kulinariki.

Pišeško marelico zdaj razmnožuje le za lastne potrebe. Da bi prišlo do okrepitve njenega pridelovanja, pa bo treba doseči uradno priznanje te sorte. Pri tem računajo na pomoč brežiške občine in biotehnične fakultete. Baznik je še ocenil, da gre za priložnost, ki bi jo lahko Slovenija bolje izkoristila.

Župan obljublja podporo občine

Predstavitve se je udeležil tudi brežiški župan Ivan Molan. Poudaril je, da občina podpira tovrstne projekte in ohranjanje avtohtonih sort ter posebnosti. Tako so sodelovali ali še sodelujejo pri zaščiti vina modra frankinja, grozdne sorte rumeni plavec in krškopoljskega prašiča. Kot turistična občina želijo zaščititi tudi tradicionalni bizeljski ajdov kolač.