Središče Ljubljane iz zraka. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Središče Ljubljane iz zraka. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Povprečna stopnja zasedenosti sob v nastanitvenih obratih je bila junija okoli 87-odstotna. V prvih petih mesecih leta so izrazito prevladovali gostje iz tujine, ki so ustvarili 92,6 odstotka vseh prihodov in 94,2 odstotka vseh prenočitev. Največ prenočitev so ustvarili gostje iz Italije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Srbije in Hrvaške.

Najvišjo stopnjo rasti prenočitev glede na enako obdobje lani predstavljajo turisti z daljnih trgov, in sicer Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Kitajske, Južne Koreje in drugih azijskih držav, kar je glede na postcovidno obdobje pričakovano.

Po podatkih Turizma Ljubljana 70 in več odstotkov prenočitev v prestolnici ustvarijo gostje s 15 trgov. Med temi 15 najpomembnejšimi trgi jih je osem bližnjih, ti gostje pa Ljubljano obiščejo na bolj trajnosten način. "S prihodom mlajših generacij na potovalni trg bo trajnostna usmeritev destinacij in ponudnikov še pomembnejša," so prepričani. V Turizmu Ljubljana opažajo, da generacijo Z pri potovanjih bolj kot prejšnje generacije skrbi za trajnost.

Največ prenočitev so ustvarili gostje iz Italije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Srbije in Hrvaške. (Fotografija je arhivska.) Foto: BoBo
Največ prenočitev so ustvarili gostje iz Italije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Srbije in Hrvaške. (Fotografija je arhivska.) Foto: BoBo

Letos poleti sicer v prestolnici računajo na 90-odstotno zasedenost sob. Od junija do avgusta sicer turisti v Ljubljani ustvarijo okoli 40 odstotkov prenočitev, kar pomeni, da imajo večino tujih prenočitev v preostalem delu leta. V Turizmu Ljubljana ob tem poudarjajo, da izvajajo številne aktivnosti za večjo desezonalizacijo turističnega obiska in podaljševanja povprečne dobe bivanja, zato pričakujejo, da bo v prihodnjih letih delež nočitev, ustvarjenih v poletnih mesecih, še nekoliko nižji.

V Turizmu Ljubljana so se povezali s petimi ljubljanskimi obrtniki in skupaj z njimi pripravili osem novih butičnih doživetij, ki so zaživela konec lanskega leta in predstavljajo še obstoječe ljubljanske obrti, kot so dežnikarstvo, tiskarstvo, tkalstvo, lončarstvo in zlatarstvo.

Vsa doživetja so na voljo v več jezikih in oblikovana za manjšo skupino udeležencev, ki se lahko seznanijo s tradicionalnimi rokodelskimi znanji, se sami preizkusijo v vlogi obrtnikov in aktivno sodelujejo pri izdelavi končnega izdelka. "Nova doživetja lokalno prebivalstvo ozaveščajo o pomenu ohranjanja kulturne in obrtne dediščine, hkrati pa predstavljajo pomemben prispevek k razvoju turistične ponudbe v Ljubljani," so prepričani.