Peter, Hvala. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Peter, Hvala. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Obstajajo športni dogodki, ki definirajo državo: Španci imajo El Clasico, Britanci Wimbledon in Američani Super Bowl. Trenutek, ki je za vedno spremenil slovenski športni DNK, pa sega v leto 1969, ko je bila zgrajena letalnica bratov Gorišek – sinonim za večino zgodovinskih dosežkov v smučarskih poletih. Da je vsakoletni športni praznik v Planici tudi praznik vseh Slovencev, iz sezone v sezono dokazujejo navijači, ki se v planiški nordijski center vedno znova zgrinjajo v zares velikem številu. Na sobotni ekipni tekmi si je spektakel letalcev prišlo ogledat kar 23.346 športnih navdušencev.

Če bi lahko sobotno planiško dopoldne opisali z eno frazo, bi ta zagotovo bila: "Hvala, Peter." Že na zaslonih gorenjske avtoceste so včeraj lahko vsi, ki so se gnetli do parkirnih mest v Kranjski Gori, prebrali poklon velikanu slovenskih smučarskih skokov Petru Prevcu, ki se bo po današnji zadnji tekmi sezone poslovil od aktivnega skakanja. Tudi med množico je mrgolelo transparentov, polnih hvalospevov naši "mišici," zvezdniški status pa mu pripisujejo tudi tuji obiskovalci. "Peter je skakalna legenda. Ne nazadnje je prvi, ki je kadar koli preskočil 250 metrov, to ima za polete enako težo kot prvi polet čez 200 metrov Nieminena," je povedal Poljak Leon, ki je z družbo iz še enega skakalnega mesta Zakopane v Slovenijo dopotoval že v torek. Ljubitelj smučarskih poletov je še dodal, da v Planico prihaja že slabo desetletje: "Vzdušje je vsako leto odlično, res se imamo lepo tukaj," je še dejal in dodal, da je njegov najljubši planiški spomin gotovo izjemen polet Poljaka Kamila Stocha (252,5 metra) iz leta 2017.

Raglja velikanka

Največja raglja v Planici. Foto: MMC RTV SLO/Niko Hari
Največja raglja v Planici. Foto: MMC RTV SLO/Niko Hari

Ozračje pod velikanko je bilo odlično že med poskusno serijo, pa čeprav je dober del navijačev v vrsti nabito polnih avtobusov še vedno prihajal na prizorišče. Tudi z logističnega vidika je organizacija dogodka v takšnem obsegu gotovo svojevrsten zalogaj, ki pa so ga odgovorni glede na okoliščine vsaj na prvi pogled opravili z odliko. Že res, da je gneča sestavni del dogodkov s tako številnim občinstvom, (kolona vozil do Kranjske gore se je "po polžje" vila vse od avtocestnega izhoda pri Hrušici), a so vsi, ki so se na pot odpravili pravočasno, brez težav prišli do parkirnih mest in nato še do letalnice.

Pozornost številnih navijačev, ki so čakali na začetek prve serije ekipne tekme, so pritegnili navijači iz Dramelj, ki so na prizorišče prinesli ogromen navijaški rekvizit – ragljo, s katero so zabavali mimoidoče, vsak, ki je v režo prostovoljno porinil kakšen kovanec, pa je lahko tudi sam "pognal mašino". Člani vesele družbe so povedali, da raglja verjetno ni največja na svetu, je pa gotovo bila največja na sobotni tekmi. "Za kakšno rundo naberemo, da bi si tako pokrili še gorivo, pa spijemo rahlo preveč," je v šali povedal eden izmed navijačev.

Moč združevanja

Za naježene dlake so tik pred prvim poletom prve serije poskrbeli zastavonoše. Ko se je proti izteku letalnice na smučkah zapodil zastavonoša s slovensko trobojnico ob zvokih priredbe skladbe Oj, Triglav, moj dom, je ozračje naenkrat postalo naelektreno. Konec tedna v Planici je eden izmed redkih dogodkov, na katerem navijači vsaj za trenutek pozabijo na vsakdanje težave, politiko in skrbi, ne glede na prepričanja pa so v dolini pod Poncami prav vsi ponosni Slovenci, ki jih druži predanost našim orlom.

S parkirišča nad stojišči se je vil zelen dim iz navijaške bakle, ko je napovedovalec v izteku pozval navijače, naj prvič dajo vse od sebe. Tudi to je svojevrsten čar navijaškega vzdušja v Planici. Ne glede na to, kdo je bil na vrhu zaletišča, gledalci so pozdravili prav vsakega skakalca, pa naj je bil to letalec kakšne v kontekstu smučarskih skokov nekoliko bolj eksotične države ali tekmec slovenskih orlov. 23-tisočglava množica je znala dvigniti samozavest tudi tistim manj kakovostnim letalcem. Prav lepo je bilo videti kuliso, ko je svoj (v kontekstu najboljših zelo skromen) osebni rekord s poletom, dolgim 159 metrov, postavil najmlajši letalec ekipne tekme, 17-letni Kazahstanec Ilya Mizernykh.

Iz delirija do molka v sekundi

Seveda je navdušenje navijačev v Planici doseglo popolnoma novo raven, ko so se v globino letalnice podali slovenski orli Lovro Kos, Timi Zajc in brata Domen ter Peter Prevc. Navdušenje, bučno navijanje in plapolanje tisočerih trobojnic je z vsakim slovenskim skokom postajalo še večje – vse do nastopa Timija Zajca. Pri sicer fantastični daljavi je slovenski letalec ob doskoku nesrečno padel, med navijači pa je zavladala smrtna tišina, mnogi so se zgolj prijeli za glavo, v tistem trenutku bi v Planici lahko slišali, kako na tla pade žebljiček. Na srečo se naš skakalec ni huje poškodoval, navijači pa so ga, potem ko se je začetni šok polegel, za pogum nagradili s huronskim aplavzom.

Na tisoče navijačev se je moralo sprijazniti z odpovedjo drugega dela ekipne tekme. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Na tisoče navijačev se je moralo sprijazniti z odpovedjo drugega dela ekipne tekme. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Zgolj enemu letalcu je uspelo tako navdušiti občinstvo, kot je to uspelo slovenskim športnikom. Ljubljenec planiškega občinstva, 51-letni japonski veteran Noriaki Kasai, je s poletom, dolgim 210,5 metra navdušil, na noge pa je dvignil tudi tiste, ki so dotlej sedeli na tribunah.

Slovenija je po prvem delu kljub padcu Zajca zasedala drugo mesto, v drugi seriji pa bi se borila zgolj trojica skakalcev, kar bi skoraj zagotovo pomenilo zdrs po lestvici. Rezultatsko gledano je zato odpoved drugega dela tekme bila celo dobrodošla, za apetite navijačev, ki so si želeli ogledati še kakšen izjemen polet, seveda manj. Čeprav so ob slabi novici številni namrščili obraze, so tudi razumeli, da tako vratolomen šport, kot so smučarski poleti, ob tako vetrovnih razmerah ni izvedljiv."Kaj moremo. Od daleč smo se pripeljali, da bi navijali za naše skakalce, a glede na to, da je bilo danes že toliko padcev, je morda res bolje, da so drugo serijo odpovedali," je s kislim nasmeškom priznal Damir, ki je z družbo v Planico prišel iz Celja.

Takoj po podelitvi medalj se je večji del obiskovalcev, ki se niso napotili proti dolini, začel zgrinjati pred odrom Vala 202, kjer sta navijače čakala dva koncerta. Najprej je s Španskimi borci nastopil legendarni Pero Lovšin.

Med obema koncertoma je za ponoven val športnega navdušenja poskrbela četverica slovenskih letalcev, ki je pozdravila predane navijače. Peter Prevc, ki ga danes čaka še zadnja preizkušnja v karieri, se je čustveno zahvalil vsem, ki so ga podpirali v zavidanja vredni karieri: "Hvala navijačem za tako podporo, navdušen sem nad vsemi besedami in hvaležen iz dna srca. Jutri pa še ne vem, ali bom porabil nadure ali pridem."

Glej, glej, glej, že dvigamo palce. Glej, glej, glej, za naše skakalce.

Pero Lovšin

Navijaško himno, ki je proslavila uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002, je Lovšin besedilno nekoliko preuredil in jo priredil za smučarske polete. Po pankovski zabavi je sledil slogovni zasuk za 180 stopinj. Na svoj račun so namreč prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe, občinstvo se je lahko ob zvokih harmonike zavrtelo s skupino Fehtarji. Dobre volje ni manjkalo niti po tem, ko je še zadnji obiskovalec zapustil prizorišče, rajalo se je na številnih lokacijah v Kranjski Gori, prešerno razpoloženi pa so bili tudi navijači, ki so se z avtobusi odpravili domov. Na avtocestnih počivališčih so številni raztegnili mehove diatoničnih harmonik, navijači pa so se še zadnjič zavrteli v ritmu polke.

Navijači so ponovno navdušili. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Navijači so ponovno navdušili. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.