Z glasbeno kariero je začel leta 1953, največje uspehe pa je dosegal v 50. in 60. letih preteklega stoletja. Izviral je iz tradicije gospela in ritem in bluesa ter je odločilno prispeval k nastanku funka in soula. Poleg tega je vplival še na nekatere druge žanre popularne glasbe; disko, reggae, rock'n'roll, rap ... Velja za enega pomembnejših popularnih glasbenikov 20. stoletja.

Nad njegovimi hitrimi plesnimi koraki sta se med drugim navduševala Mick Jagger in Michael Jackson, njegov ritem in način petja pa je zlahka prepoznati v pesmih, kot so Fame Davida Bowieja, Kiss Pincea ter Atomic Dog Georgea Clintona.

Drugi dogodki na današnji dan ...

25. december se po krščanski tradiciji praznuje kot rojstni dan Jezusa Kristusa, ki ga imajo verniki za Božjega sina, Boga in človeka, ki je vstal od mrtvih.

Leta 795 je umrl papež Hadrijan I.

Leta 800 je papež Lev III. v Rimu okronal frankovskega vladarja Karla I. Velikega za rimskega cesarja. To je bil nato naslov vseh nemških in avstrijskih monarhov vse do Napoleonovega časa.

Leta 1001 se je Štefan I. Arpad okronal za prvega madžarskega kralja.

Leta 1066 so v Westminstru Viljema I. Osvajalca okronali za angleškega kralja.

Leta 1223 je sveti Frančišek Asiški sestavil prvo božično sceno - jaslice.

Leta 1599 je bilo v Braziliji ustanovljeno mesto Natal.

Leta 1635 je umrl francoski raziskovalec in ustanovitelj mesta Quebec Samuel de Champlain.

Leta 1642 se je rodil britanski fizik Isac Newton, ki je postavil temelje klasični fiziki in višji matematiki.

Newton je bil čudežni otrok. Za delo na kmetiji ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil v Cambridgeu, so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi kuge cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi.

Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril infinitezimalni račun in splošni gravitacijski zakon ter razstavil belo svetlobo na mavrico. Nek njegov življenjepisec pravi, da "v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki" v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o gibanju Lune in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška država. To je bilo obdobje, ko je Oliver Cromwell odstavil kralja Karla I. in postal lord protektor.

Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj Barrow je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje Lucasov profesor matematike. Danes to mesto na cambriški univerzi (Cambridge University) zaseda Stephen Hawking. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v Kraljevo družbo, angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s Hookom. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o optiki. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. Umrl je leta 1727.

Leta 1667 se je rodila ljubica angleških kraljev Ehrengard Melusine von der Schulenburg, vojvodinja Kendalska in Munsterska.

Leta 1683 je umrl turški general Kara Mustafa.

Leta 1742 se je rodila Nemka Charlotte von Stein, prijateljica književnika Goetheja.

Leta 1809 je Auguste Marmont postal guverner Ilirskih provinc.

Leta 1818 so v Cerkvi svetega Nikolaja v Oberndorfu v Avstriji prvič zapeli pesem Sveta noč.

Leta 1820 je umrl francoski politik in minister za notranje zadeve Joseph Fouche. Policijo je gradil tako sistematično, da mu je zavidala vsa Evropa.

Leta 1821 se je rodila Clara Barton, ustanoviteljica ameriškega Rdečega križa.

Leta 1868 je ameriški predsednik Andrew Johnson vsem konfederacijskim vojakom zagotovil brezpogojno pomilostitev.

Leta 1876 se je rodil ustanovitelj Pakistana Muhamad Ali Džinah.

Leta 1876 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Adolf Otto Reinhold Windaus.

Leta 1887 se je rodil ameriški hotelir Conrad Nicholson Hilton.

Leta 1901 se je rodila princesa Alice, vojvodinja Gloucesterska.

Leta 1904 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Gerhard Herzberg.

Leta 1906 se je rodil nemški kemik Ernst August Friedrich Ruska, ki je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1912 je Italija v Albanijo poslala svoje čete, da so se bojevale proti upornikom.

Leta 1914 so Nemci in Angleži na zahodni fronti začeli božično premirje. Odložili so orožje in peli božične pesmi. Na “nikogaršnji zemlji” so se sešli, izmenjali darila in igrali nogomet. Premirje je trajalo nekaj dni, nato so se znova začeli spopadi.

Leta 1916 se je rodil alžirski predsednik Mohamed Ahmed Ben Bella.

Leta 1917 je bila na podlagi Leninovega načela o samoodločbi narodov ustanovljena Ukrajinska socialistična republika, kar je uredilo odnose med največjima slovanskima narodoma, Rusi in Ukrajinci.

Leta 1918 se je rodil egipčanski predsednik Anvar Sadat, ki je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1981.

Leta 1924 se je rodil indijski premier Atal Behari Vadžpaji.

Leta 1926 je Hirohito po smrti svojega očeta postal japonski cesar. Ustoličen je bil po starodavnih obredih v stari japonski prestolnici Kjoto.

Leta 1932 je v potresu v kitajskem mestu Kandzu umrlo 70.000 ljudi.

Leta 1933 je umrl predsednik avtonomne katalonske vlade, Francesco Macià.

Leta 1936 se je rodila princesa Alexandra Kentska.

Leta 1941 se je Hongkong predal Japoncem.

Leta 1943 je britansko zunanje ministrstvo premierju Churchillu poslalo telegram, v katerem je bilo zapisano: Naša politika se mora nasloniti na to, da bodo partizani zavladali v Jugoslaviji. Za nas so partizani v vojaškem pogledu zelo pomembni in zato jim moramo dati vso podporo.

Leta 1973 se je mreža ARPANET podrla, potem ko je programski virus povzročil, da so vsa sporočila, ki so si jih ljudje pošiljali prek mreže, potovala prek strežnika na univerzi v Harvardu, ki je zato zmrznil.

Leta 1974 je ciklon Tracy porušil avstralsko mesto Darwin.

Leta 1978 so vietnamske čete vkorakale v Kambodžo.

Leta 1983 je na svojem domu na Palmi de Mallorci po hudi bolezni umrl katalonski slikar, kipar in keramik Joan Miró i Ferrà.

Rodil se je 20. aprila 1893 v Barceloni. Kot mladeniča ga je zelo zanimalo boemsko umetniško življenje na Montparnassu, zato se je leta 1920 preselil v Pariz. Tam je pod vplivom nadrealističnih pesnikov in pisateljev razvil svoj edinstveni slog. Šest let pozneje je sodeloval z Maxom Ernstom pri oblikovanju za Sergeja Djagileva. Ker uradno ni pripadal nadrealistom, je lahko eksperimentiral s katerim koli umetniškim slogom je želel.

Leta 1989 so v Bukarešti ubili romunskega diktatorja Nikolaja Ceausescuja in njegovo ženo Eleno.

Leta 1991 je Mihail Gorbačov odstopil z mesta predsednika Sovjetske zveze.

Leta 1994 je umrl indijski predsednik Zail Singh.

Leta 1996 so našli umorjeno ameriško lepotno kraljico JonBenét Ramsey. JonBenet je bila stara šest let.

Leta 2000 je umrl Willard Van Orman Quine, ameriški analitični filozof in logik. rodil se je leta 1908.

Leta 2006 je umrl ameriški pevec James Brown. Rodil se je leta 1933.