Rodila se je kot Mary Louise Streep. Starši so jo tako kot njega brata in sestro že od otroštva navduševali z umetnostjo in književnostjo. Pri dvanajstih je v šolski predstavi zapela pesem Sveta noč v francoščini. Nastop ji je odprl vrata do mednarodno priznane učiteljice petja Estelle Liebling, ki je Meryl več let poučevala solopetje.

Z igranjem se je Meryl začela ukvarjati v v srednji šoli v Bernardsvillu, nato pa je nadaljevala šolanje na kolidžu Vassar. Leta 1972 je nadaljevala študij na prestižni ameriški univerzi Yale. Diplomirala je leta 1975. Istega leta se je preselila v New York, kjer je dobila svojo prvo gledališko vlogo v predstavi Trelawney of the Wells. Po odličnih kritikah je svojo gledališko pot nadaljevala v gledališču Phoenix. Igralkin izjemen talent je zbudil zanimanje med filmskimi ustvarjalci in njena prva filmska vloga je bila v filmu Julia z Jane Fonda (1977).

Leto pozneje je bila za vlogo v filmu Lovec na jelene prvič nominirana za oskarja, dobila pa ga je dve leti pozneje za upodobitev ženske, ki zapusti moža in otroka ter se odpravi iskat samo sebe, v filmu Kramer proti Kramerju. V pretresljivi miniseriji Holokavst (1979) je igrala tako prepričljivo, da si je prislužila emmyja. Istega leta se je Meryl omožila s kiparjem Donaldom Gummerjem in rodila prvega otroka Henryja. Pozneje je rodila še tri hčerke, Mary (1983), Jane (1986) in Louiso (1991).

Njena kariera se je v osemdesetih samo še vzpenjala - sledile so uspešnice Najini mostovi, Moja Afrika, Krik v temi, Razglednice iz pekla, Najini mostovi ... V 90. si je vzela manjši premor, nato pa z nizanjem uspešnic nadaljevala tudi v novem tisočletju. Skupaj je bila kar 16-krat nominirana za oskarja (nazadnje letos za vlogo v filmu Julie & Julia) in 25-krat za zlati globus (dobila jih je sedem).

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 168 pr. n. št. so Rimljani pod vodstvom Lucija Aemilija Paula v bitki pri Pydni premagali in zajeli makedonskega kralja Perzeja, kar je pomenilo konec tretje makedonske vojne.

Leta 1527 je v Firencah umrl italijanski državnik in zgodovinopisec Niccolo Machiavelli. V knjigi Vladar, ki je njegovo najpomembnejše delo, so njegovi nasprotniki videli opravičilo za avtoritarno državo, ki je ne vežejo na nobeno nravno pravilo, kar imenujemo makiavelizem. Vladar je izšel leta 1513. Napisal je tudi komedijo Mandragola.

Leta 1593 so pri Sisku slovensko-hrvaške čete premagale Turke in jih pognala v beg. V boju sta se še posebej odlikovala Andrej Turjaški in kranjska oklepna konjenica pod Adamom Ravbarjem. Bitka je bila veliko olajšanje za vso Evropo, saj je bila ena redkih, ki so jo slavili v tistem času proti Turkom.

Leta 1757 se je rodil britanski raziskovalec George Vancouver, po njem sta ime dobila največji otok ob zahodni kanadski obali in kanadsko mesto, ki leži ob Tihem oceanu.

Leta 1767 se je rodil nemški filozof, jezikoslovec in diplomat Karl Wilhelm von Humboldt.

Leta 1805 se je v Genovi rodil Giuseppe Mazzini, ena glavnih osebnosti italijanskega gibanja za narodno združitev. Bil je idejni vodja Mlade Italije, organizacije, ki je nastopila proti Avstriji za svobodno Italijo. Leta 1834 je bil med soustanovitelji združenja Mlada Evropa. Od 1837 do 1834 je živel kot izseljenec. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 se je v Brnu rodil moravski Nemec Georg Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne sorte graha in fižola ter odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov. Pomen Mendlovih pravil so spoznali šele leta 1900.

Leta 1825 je britanski parlament odpravil fevdalizem v severnoameriških kolonijah.

Leta 1885 se je v Ljubljani rodil slovenski tehnolog, teoretik, elektrotehnik in šahovski velemojster Milan Vidmar.

Leta 1898 so se ameriški marinci izkrcali na Kubi.

Leta 1903 se je rodil ameriški bančni ropar John Dillinger.

Leta 1933 je bilo v tretjem rajhu prepovedano delovanje Socialdemokratske stranke Nemčije.

Leta 1940 je Francija Nemčiji podpisala kapitulacijo.

Leta 1941 je Hitler sprožil operacijo Barbarosa, napad na Sovjetsko zvezo. Prepričan o svojem uspehu je na zahodu pustil kar 54 svojih divizij. Sovjetske oborožene sile so bile nezadostno oborožene in brez operativnih načrtov za morebitni napad. Nemške enote so hitro prodirale in zavzele veliko ozemlja. V šestih mesecih je bil zavzet velik del gospodarskih središč Sovjetske zveze in področja, od koder je prihajalo kar 60 odstotkov premoga, železa in aluminija.

Leta 1941 je bilo ustanovljeno slovensko glavno vojaško poveljstvo partizanskih enot.

Leta 1941 so bile pri Sisku ustanovljene prve hrvaške protifašistične enote.

Leta 1962 je v nesreči francoskega boeinga 707 na otoku Guadeloupe umrlo 113 ljudi.

Leta 1963 je bil po smrti Janeza XXIII. za papeža izvoljen Giovanni Battista Montini, ki je prevzel ime Pavel VI.

Leta 1973 je Leonid Brežnjev med obiskom Združenih držav Amerike podpisal dogovor o preprečevanju atomske vojne z medsebojnih dogovarjanjem.

Leta 1976 je kanadski parlament odpravil smrtno kazen.

Leta 1993 je umrla Patricia Ryan Nixon, žena Richarda Nixona in prva dama ZDA med letoma 1969 in 1974. Rodila se je 16. marca 1912 kot Thelma Catherine Ryan v nevadskem mestu Ely. Njen oče William jo je klical Pat, ker se je rodila le dan pred dnevom svetega Patricka, njeni predniki pa so bili Irci in Nemci. Thelma si je uradno spremenila ime v Patricia, ko je umrl njen oče, in preden se je vpisala na kolidž.

Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v bližino Los Angelesa, kjer je oče kupil majhno farmo. Njena mati Kate Halberstadt Bender Ryan je umrla leta 1925, ko je bila Pat stara 13 let. Pat je po materini smrti začela gospodinjiti in skrbeti za očeta ter dva starejša brata. Ko je bil stara 18 let, ji je po večmesečni bolezni umrl tudi oče. V tem času je delala na farmi in kot vratarka ter knjigovodja v krajevni banki.

Leta 1929 je maturirala na srednji šoli Excelsior, nato pa je nekaj časa obiskovala kolidž Fullerton Junior College in hkrati delala kot voznica, radiologinja, vodja lekarne in strojepiska. Šolanje je nadaljevala na univerzi Južna Kalifornija, da pa je lahko preživela, je opravljala različna dela. Bila je prodajalka, preizkusila pa se je tudi kot igralka. Diplomirala je z odliko leta 1937, nato pa se je kot učiteljica zaposlila na srednji šoli v Whittierju v Kaliforniji.

Med drugo svetovno vojno je delala kot ekonomistka pri vladi. Še med poučevanjem je spoznala odvetnika Richarda “Dicka” Nixona, ki je postal njen mož. Poročila sta se v Riversidu 21. junija 1940. Po vojni je njen mož vstopil v politiko in bil leta 1946 izvoljen v kongres. Tega leta se je zakoncema rodila hčerka Patricia, dve leti pozneje pa je na svet prijokala še Julie. Ko je bil Nixon izvoljen v Belo hišo, ga je Pat spremljala na vseh državniških obiskih, večkrat pa se je tudi sama odpravila na pot. Belo hišo je par zapustil 9. avgusta 1974, ko je Nixon odstopil.

Leta 1976 je Pat prvič izdalo zdravje, ko jo je zadela kap, nato pa jo je kap zadela še leta 1982. Zbolela je tudi za rakom v ustih in degenerativno boleznijo hrbtenice. Po umiku v zasebno življenje se je le redko pojavila v javnosti, nikoli več ni vstopila v Belo hišo in dala intervjuja. Decembra 1992 so jo odpeljali v bolnišnico zaradi težav z dihanjem in ugotovili, da ima raka na pljučih. Umrla je 22. junija 1993 na svojem domu, le dan po 53. obletnici poroke. Richard je umrl natanko 10 mesecev za njo.

Leta 2002 je potres v zahodnem Iranu zahteval 261 smrtnih žrtev.