Carla Del Ponte se je rodila italijansko govoreči družini v Luganu in tekoče govori italijansko, nemško, francosko in angleško. Pravo je študirala v Bernu, Ženevi in Angliji, kjer je diplomirala leta 1972. Po študiju se je za kratek čas zaposlila v neki privatni odvetniški pisarni, leta 1975 pa je odprla lastno. Leta 1981 je bila imenovana na mesto javne tožilke v Luganu, kjer je delala na področju poneverb, preprodaje drog, trgovine z orožjem, terorizma in špijonaže.

V tem času je sodelovala z italijanskim preiskovalnim sodnikom Giovannijem Falconejem, s katerim sta v razvpitem primeru, poimenovanem "pizza connection" odkrila povezavo med italijanskimi in švicarskimi pralci denarja ter preprodajalci drog. Ta primer je stal sodnika Falconeja življenja. V njegov avtomobil so neznani storilci namreč podtaknili bombo. V domu Carle Del Ponte v Palermu pa so policisti še pravočasno odkrili njej namenjeno eksplozivno telo.

Carla Del Ponte je postala simbol neizprosnosti tako na sodišču, kot v pogovorih z oblastmi, predvsem Srbije in Hrvaške, ki so se skušale izogniti predaji nekaterih ključnih osebnosti haaškemu sodišču. Švicarka je v svojih govorih večkrat poudarila, da so najodgovornejši za dogodke v nekdanji Jugoslaviji Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in general Ratko Mladić in, da se bodo vsi znašli na zatožni klopi haaškega sodišča. Miloševića je Srbija kasneje izročila mednarodnemu sodišču, kjer so mu pod vodstvom Del Pontejeve sodili do njegove smrti leta 2006.

Leta 1404 se je rodil zadnji bizantinski cesar Konstantin XI.

Leta 1555 so na grmadi zažgali gloucestrskega škofa Johna Hooperja.

Leta 1573 so se pri Stubici spopadle vojska upornih kmetov pod vodstvom Matije Gubca in fevdalne čete Podbana Alapija. Po štirih urah ogorčenih bojev je bila kmečka vojska poražena.

Leta 1621 je bil za papeža izbran Alessandro Ludovisio, ki je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XV. Papež je bil dve leti in je zadnji v zgodovini, ki je bil izvoljen soglasno.

Leta 1773 se je rodil deveti ameriški predsednik Wiliam Henry Harrison.

Leta 1801 je bila v Lunevillu podpisana mirovna pogodba med Francijo in Avstrijo. Nemčija je, razen Prusije in Avstrije, prišla pod francoski vpliv.

Leta 1822 je Haiti napadel Dominikansko republiko.

Leta 1825 je spodnji dom ameriškega kongresa, potem ko nobeden izmed predsedniških kandidatov ni dobil večine elektorskih glasov, za predsednika izvolil Johna Quincyja Adamsa.

Leta 1885 so na Havaje prispeli prvi Japonci.

Leta 1895 je William G. Morgan izumil odbojko.

Leta 1910 se je rodil francoski biokemik in Nobelov nagrajenec Jacques Monod.

Leta 1934 so v Atenah Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija podpisale balkanski pakt, ki naj bi prispeval h krepitvi kolektivne varnosti in k utrditvi miru na Balkanu.

Leta 1942 je umrl finski predsednik Lauri Kristian Relander.

Leta 1943 so ameriške oblasti, potem ko so se iz Guadalcanala umaknile japonske enote, tega razglasile za varnega.

Leta 1943 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph E. Stiglitz.

Leta 1950 je ameriški senator Joseph McCarthy obtožil ministrstvo za zunanje zadeve, da je polno komunistov.

Leta 1965 so prve ameriške čete poslali v Južni Vietnam.

Leta 1969 je prvič poletelo letalo boeing 747, imenovano jumbo jet.

Leta 1971 je potres z močjo 6,4 po Richterju stresel kalifornijsko dolino San Fernando.

Leta 1971 je Apollo 14 pristal na Zemlji, potem ko je na Luni pristala njegova, to je hkrati tudi tretja posadka.

Leta 1975 se je sovjetsko vesoljsko plovilo Sojuz 17 vrnilo na Zemljo.

Leta 1979 je umrl madžarski fizik in Nobelov nagrajenec Dennis Gabor.

Leta 1981 se je rodil ameriški taliban John Walker Lindh.

Leta 1984 je umrl sovjetski državnik in politik ter partijski voditelj Jurij Vladimirovič Andropov.

Leta 1986 je komet Halley dosegel prisončje, to je najbližjo točko Zemlji, potem ko ga je bilo v 20. stoletju takrat opaziti drugič. Ta komet se v bližino Zemlje vrne vsakih 76 let.

Leta 1990 so po več kot 27 letih iz zapora izpustili Nelsona Mandelo, soustanovitelja osvobodilne organizacije Afriški kongres. Prizadeval si je za zagotovitev rasne enakopravnosti v Južnoafriški republiki. Prejel je Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1991 so volivci v Litvi glasovali za neodvisnost države od Sovjetske zveze.

Leta 1994 je umrl ameriški genetik in prejemnik Nobelove nagrade Howard Martin Temin.

Leta 1994 so objavili t. i. Vance-Ownov mirovni načrt za Bosno in Hercegovino.

Leta 1996 je Ira objavila konec 18-mesečnega premirja, in to potem, ko je v londonskem Canary Wharfu odjeknila silovita eksplozija.

Leta 2001 je ameriška podmornica USS Greeneville po nesreči udarila in potopila japonsko plovilo Ehime-Maru, ki ga je ribiška srednja šola Uwajima uporabljala za vaje.

Leta 2001 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Herbert Alexander Simon.

Politični znanstvenik, ki je raziskoval vse od kognitivne psihologije, računalništva, ekonomije, menedžmenta in sociologije, se je rodil 15. junija 1916. Objavil je skoraj tisoč knjig, člankov in razprav, zaradi česar je bil eden izmed najbolj vplivnih družboslovnih znanstvenikov 20. stoletja. Bil je profesor na Carnegie Mellon University.

Za pionirsko raziskavo o procesih odločanja v ekonomskih organizacijah je Simon leta 1978 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo.

Leta 2002 je umrla angleška princesa Margareta.