Potrebo po asimilaciji, oziroma kot se je takrat temu reklo,
Potrebo po asimilaciji, oziroma kot se je takrat temu reklo, "civilizaciji" Indijancev je prvi zagovarjal že predsednik George Washington. Foto: EPA
Karlov most v Pragi
Giuseppe Garibaldi
Karl Brandt
Brandt je leta 1934 postal Hitlerjev zdravnik.
S sojenja Karlu Brandtu
Brandt je sodeloval pri različnih poskusih, ki so jih izvajali na ljudeh.
Leta 1953 je Veliki Britaniji zavladala Elizabeta II. Foto: epa
Surveyor 1
Papež Janez Pavel II. Foto: epa

Zakon je podpisal takratni ameriški predsednik Calvin Coolidge. Zakon nosi ime po kongresniku Homerju Snyderju iz New Yorka na podlagi 14. amandmaja k ameriški ustavi, sprejetega leta 1868, ki je razširil državljanske pravice na vse osebe, rojene v ZDA, torej tudi na nekdanje sužnje in njihove potomce, ki jim je bila ta pravica do takrat zanikana. 14. amandma je zagotavljal državljanske pravice vsem rojenim v ZDA, vendar le, če so podvrženi njihovim zakonom, Indijanci pa takrat v celoti to niso bili, če se ne upošteva "zakon sile", s katerim so jim od prihoda prvih priseljencev iz Evrope naprej jemali zemljo in jih pobijali.

Pred letom 1924 je imela večina Indijancev že državljanske pravice, do katerih so prišli s posebnimi plemenskimi pogodbami z vlado ali na primer kot današnji priseljenci s porokami z ameriškimi državljani, služenjem v oboroženih silah ter posebnimi pogodbami in zakoni. Prva pogodba zvezne vlade z indijanskim plemenom o državljanstvu je bila podpisana leta 1831 in z njo je pleme Choctaw iz države Mississippi postalo prvo s takšnimi pravicami.

Zakon iz leta 1924 je bil dokaj pošten do Indijancev, ki so dobili državljanske pravice brez odvzema ali omejitve drugih pravic, ki so izhajale iz plemenskega premoženja. Ameriška vlada je z Indijanci pred tem sklenila številne pogodbe, ki jih je potem kršila, odvisno od potrebe, na primer zaradi odkritja rud ali gradnje železnice na njihovem ozemlju.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 575 je postal papež Benedikt I.

Leta 657 je sveti Evgenij I. postal papež.

Leta 1491 se je rodil angleški kralj Henrik VIII. Kralj je postal leta 1509. Najbolj je znan po tem, da je zavrnil avtoriteto papeža in Rimskokatoliške cerkve, ki ni dovolila da bi se ločil od svoje žene Katarine Aragonske.

Leta 1800 so v Trinityju na Novi Fundlandiji opravili prvo cepljenje proti črnim kozam v Severni Ameriki.

Leta 1821 se je rodil politik Ion Constantin Bratianu, ki je bil poleg kralja Karla I. utemeljitelj sodobne Romunije. Umrl je leta 1891.

Leta 1835 se je rodil Giuseppe Melchiorre Sarto, ki je leta 1903 postal 257. papež. Prevzel je ime Pij X.

Leta 1848 se je v Pragi začel slovanski kongres avstrijske monarhije. V manifestu evropskim narodom so se udeleženci izrekli za geslo “Svoboda, enakost in bratstvo”, za popolno enakopravnost vseh narodnosti ne glede na njihovo politično moč. Kongres so 12. junija prekinili in ga niso nikoli končali.

Leta 1865 se je z vdajo generala Edmunda Kirbyja Smitha v teksaškem Galvstonu končala ameriška državljanska vojna.

Leta 1886 je Grover Cleveland postal prvi predsednik ZDA, ki se je poročil v Beli hiši.

Leta 1882 je umrl Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar in voditelj. Boril se je za združeno Italijo in neodvisnost.

Leta 1910 so na Novi Gvineji odkrili Pigmejce.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt sprejel odločitev, da se v Beli hiši zgradi bazen.

Leta 1936 je general Anastasio Somoza prevzel oblast v Nikaragvi.

Leta 1942 so italijanski okupatorji v Ljubljani kot talca ustrelili pravnika in člana vrhovnega plenuma OF-a Aleša Stanovnika.

Leta 1946 so Italijani na referendumu izglasovali odločitev, da Italija postane republika, kralj Umberto II. pa je odšel v izgnanstvo.

Leta 1948 je umrl osebni zdravnik nacističnega vodje Adolfa Hitlerja Karl Brandt. Brandt se je rodil 8. januarja 1904 v Mühlhausnu v tedanji nemški pokrajini Alzaciji-Lorraini. Leta 1928 je postal zdravnik, januarja 1932 se je pridružil Nacionalsocialistični stranki (NSDAP), član SA-ja pa je postal leta 1933. Julija 1934 je postal član SS-a in je bil imenovan za podpoveljnika odreda. Poleti istega leta je postal tudi Hitlerjev osebni zdravnik.

1. septembra 1939 ga je Hitler imenoval za sovoditelja programa T-4, namenjenega evtanaziji. Napredoval je tudi v SS-ju in je imel do januarja 1943 že naslov majorgenerala. Brandt je bil tudi vodja programa, v katerem so na ljudeh delali različne eksperimente.

16. aprila 1945 ga je Gestapo aretiral in ga na sodišču v Berlinu obsodil na smrt. 2. maja je Dönitz izdal odlok o njegovi izpustitvi. Že 23. maja so ga Angleži aretirali in ga priprli. Skupaj s še 23 drugimi so mu v Nürnbergu sodili, soditi so mu začeli 9. decembra 1946.

Bil je obtožen za različne poskuse na ljudeh, med njimi tudi za sterilizacijo, raziskavam tifusa in malarije na ljudeh, presajevanju kosti, živčevja in mišic … Obtožili so ga tudi vodenja programa T-4 in članstva v SS-u. 19. avgusta 1947 so ga obsodili na smrt skupaj s še šestimi drugimi priporniki, kazen pa so izvedli v zaporu Landsberg na današnji dan leta 1948. Devet obtoženih so obsodili na 15-letno zaporno kazen oziroma dosmrtno kazen, sedem pa so jih spoznali za nedolžne.

Leta 1953 so v westminstrski opatiji v Londonu okronali britansko kraljico Elizabeto II.

Kronanje je bilo tudi prvi veliki dogodek, ki si ga je bilo mogoče ogledati po televiziji, prav tako pa je bil to prvi veliki dogodek v Veliki Britaniji od konca vojne.

Elizabeta II., rojena 21. aprila leta 1926 kot Elizabeth Alexandra Mary, je kraljica 16 neodvisnih držav in njihovih prekomorskih ozemelj. Poleg Velike Britanije, kjer tudi stanuje, je Elizabeta II. kraljica Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jamajke, Barbadosa, Bahamov, Grenade, Papue Nove Gvineje, Solomonovih otokov, Tuvaluja, Svete Lucije, Belizeja idr., v katerih skupno živi okoli 129 milijonov ljudi.

Kraljica se je leta 1947 poročila s princem Filipom, edinburškim vojvodom. Imata štiri otroke in osem vnukov.Leta 1955 je bila med obiskom Nikite Hruščova in Nikolaja Bulganina s sovjetsko delegacijo v Beogradu podpisana beograjska deklaracija o normalizaciji odnosov med državama, ki so bili prekinjeni iz izključitvijo Jugoslavije in Kominforma leta 1948.

Leta 1965 so prve avstralske čete prispele v Južni Vietnam.

Leta 1966 je Surveyor 1 s pristankom v Oceanus Procellarumon na Luni kot prvi človeški izdelek mehko pristal zunaj Zemlje.

Leta 1970 je umrl Leslie Bruce McLaren, novozelandski avtomobilski dirkač in konstruktor avtomobilov.

Leta 1979 je papež Janez Pavel II. z obiskom rodne Poljske kot prvi papež obiskal katero od komunističnih državo.

Leta 1989 je sto tisoč prebivalcev Pekinga obkolilo okrog deset tisoč kitajskih vojakov in tako zavarovalo študente, ki so protestirali na Trgu nebeškega miru.

Leta 1990 je umrl soizumitelj polprevodnika in ustanovitelj Intela Robert Noyce.

Leta 1995 je bilo med nadzorovanjem zaprtega zračnega prostora nad Bosno in Hercegovino sestreljeno letalo F-16 ameriškega pilota Scotta O'Gradyja.

Leta 2008 je umrl Mel Ferrer, ameriški igralec, filmski režiser in producent. Rodil se je leta 1917