Ana se je rodila 22. septembra 1515 v Düsseldorfu. Njen oče je bil Ivan III., vladar vojvodine Cleves, in je umrl leta 1538. Ano so klicali tudi Flandrijska kobila, slovela pa je tudi kot grda kraljica, saj so ji v mladosti vodene koze uničile kožo na obrazu, ki je bila zato polna luknjic in brazgotin. S Henrikom VIII. se je poročila v Greenwichu v palači Placentia.

Zakon med Ano in Henrikom ni trajal dolgo, saj so ga že 9. julija 1540 razveljavili na podlagi trditve, da ni nikoli prišlo do »konzumacije« zakona. Ana je prejela velikodušno odpravnino, med drugim tudi grad Hever, ki je bil dom Henrikove žene Anne Boleyn. Henrik jo je imenoval za angleško princeso in jo klical sestra, tako da ji je bilo dovoljeno ostati v Angliji.

Umrla je v Londonu 16. julija 1557. Pokopali so jo v Westministrski opatiji. Pred smrtjo je postala katoličanka in je imela vse do svoje smrti dobre odnose s pastorko Mary Tudor. Bila je četrta Henrikova žena. Predtem je bil kralj Henrik VIII. poročen z Catherine Aragonsko, Anne Boleyn in Jane Seymour. Po Ani Klevški pa se je Henrik poročil s Catherine Howard, nato pa še s Catherine Parr. 1066 je bil okronan angleški kralj Harold II.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1205 je Filip Švabski postal rimski kralj.

Leta 1322 je bil v samostanu Žiča Štefan Dečanski okronan za srbskega kralja.

Leta 1367 se je rodil angleški kralj Richard II.

Leta 1412 se je rodila Jeanne d'Arc, Ivana Orleanska, francoska junakinja, ki se je rodila v kmečki družini. Leta 1429 je s pomočjo 800 ljudi pregnala Angleže.

Leta 1418 se je rodil Christopher Bavarski, kralj Danske, Norveške in Švedske, ki je umrl na današnji dan leta 1448.

Leta 1537 je umrl florentinski vojvoda Alessandro de' Medici.

Leta 1598 je bil Boris Godunov, ki je bil rojen okoli leta 1551, okronan za ruskega carja. Nadaljeval je politiko centraliziranja države, skušal je omejiti privilegije duhovščine. Od leta 1590 do 1595 se je vojskoval s Švedi. Leta 1589 je ustanovil rusko patriarhijo. Leta 1604 se je zaradi sovraštva bojarjev in ljudskega nezadovoljstva začelo obdobje dinastične in politične krize. Lik Borisa Godunova sta kot motiv uporabila Puškin v svoji drami, Musorgski pa v operi.

Leta 1690 je Jožef, sin vladarja Leopolda I., postal rimski kralj.

Leta 1706 se je rodil ameriški državnik Benjamin Franklin.

Leta 1745 se je rodil pionir letenja z baloni Ettienne-Jacques de Montgolfier. Z bratom Joseph-Michelom sta izdelala prvi balon na vroči zrak.

Leta 1810 je bila Turčija po miru v Konstantinoplu primorana Rusiji odstopiti Krim in Kuban.

Leta 1822 se je rodil nemški arheolog Heinrich Schliemann. Sprva se je ukvarjal s trgovino, nato pa je uspešno izkopaval Trojo, Mikene in Tirins. Leta 1870 se je Schliemann odločil za izkopavanja na griču Hisarlik, 6 kilometrov v notranjosti dežele od Dardanel. Prekopal je vse sloje do globine 17 metrov in našel čudovite stvari – Trojanski zaklad. Prepričan je bil, da so to predmeti iz Homerjeve Troje. Arheologi so kasneje ugotovili, da se je motil. Po Troji se je lotil izkopavanja v Mikenah, kjer je odkril znane kraljeve grobove.

Leta 1838 je iznajditelj Samuel Morse prvič prikazal telegraf in signalni sistem črtic in pikic.

Leta 1853 so bili ameriški predsednik Franklin Pierce, njegova žena Jane in sin Ben udeleženi v nesreči vlaka v bližini Andoverja v ameriški zvezni državi Massachusetts. Franklin in Jane sta nesrečo preživela, njun 11-letni sin pa je umrl.

Leta 1858 je Samuel Morse prvikrat uspešno testiral električni telegraf.

Leta 1884 je umrl avstrijski genetik Gregor Johann Mendel.

Leta 1900 so prvič poročali o milijonih ljudi, ki stradajo v Indiji.

Leta 1900 so Buri napadli mesto Ladysmith v Južni Afriki. Ubitih je bilo več kot tisoč ljudi.

Leta 1907 je Maria Montessori odprla prvo šolo in vrtec za delavske družine v Rimu.

Leta 1912 je bila Nova Mehika kot 47. država sprejeta v ZDA.

Leta 1913 se je rodil poljski politik Edward Gierek, ki je v Franciji in Belgiji pred in med drugo svetovno vojno organiziral odporniško gibanje. Leta 1948 se je vrnil na Poljsko, kjer je bil od leta 1970 do 1980 prvi sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije. Leta 1980 je moral odstopiti s položaja zaradi nemirov v državi.

Leta 1915 je italijanska vlada poslala v Trst svojega odposlanca Carla Gallija.

Leta 1918 je Nemčija priznala samostojnost Finske.

Leta 1919 je umrl ameriški predsednik, ki je opravljal to funkcijo od leta 1901 do 1909, in prejemnik Nobelove nagrade za mir Theodore Roosevelt. Med drugim je bil pobudnik gradnje Panamskega prekopa. Roosevelt je bil 26. ameriški predsednik.

Leta 1925 se je rodil ameriški izdelovalec avtomobilov John De Lorean.

Leta 1929 je kralj Aleksander objavil razglas, s katerim se je začela šestojanuarska diktatura. Naslednji dan je bila imenovana vlada na čelu z generalom Petrom Živkovićem.

Leta 1936 se je rodil urugvajski predsednik Julio María Sanguinetti Coirolo.

Leta 1942 je Pan American Airlines postala prva komercialna letalska linija, ki je v svoji ponudbi ponujala polet okrog sveta.

Leta 1944 je po povelju glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 14. divizija krenila na legendarni pohod na Štajersko.

Leta 1945 sta Tito in vodja britanske vojne misije MacLean podpisala dogovor o ustanovitvi letalskega oporišča pri Zadru za potrebe zavezniškega letalstva.

Leta 1950 je Velika Britanija kot prva zahodna država navezala diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko.

Leta 1961 je v požaru v hotelu Thomas v San Franciscu umrlo 20 ljudi.

Leta 1985 je bila končana operacija Mojzes. V tej operaciji so Izrael in ZDA evakuirali 8.000 etiopskih Judov.

Leta 1989 je v 87. letu starosti umrl japonski cesar Hirohito, ki je vladal 68 let. Vladati je začel leta 1921, kronan pa je bil leta 1926.

Leta 1990 je umrl ruski fizik, ki je leta 1958 prejel Nobelovo nagrado, Pavel Aleksejevič Čerenkov.

Leta 1992 je Varnostni svet OZN-a soglasno izglasoval in obsodil izraelsko politiko do Palestincev.

Leta 2001 je Al Gore kot predsednik senata razglasil Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev leta 2000.