Rudnik Sitarjevec v Litiji ima zaradi svojih izjemnih geoloških posebnosti in pestre mineralne sestave kamnin svojevrsten pomen. Obenem je tudi spomenik rudarske kulturne dediščine v kraju, kjer se je rudarjenje končalo pred več kot pol stoletja. Po ponovnem odprtju dela rudniških objektov pred dobrimi petimi leti, ko so del rudnika uredili za turistične doživljajske oglede, so ugotovili, da ta nujno potrebuje tudi privlačno spremljevalno ponudbo.

Direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Mojca Štepic Občina je v okviru projekta Okusi domačnosti v zaprtem stranskem rovu litijskega rudnika uredila razstavno-degustacijski prostor. Tja so umestili rudarski voziček s pultom, ki s svojim ropotom obiskovalcem naznani prihod hrane in pijače. Kulinarično petzvezdično doživetje seveda temelji na rudarskih prehrambnih običajih in lokalnih pridelkih. "Pripravili bomo sitarjevško malico," je povedal kuharski šef Mitja Zadravec, ki uspešno vodi Okrepčevalnico Kuhla in Krčmo na gradu Bogenšperk, in dodal, da bodo stregli po principu "long table" oz. dolge mize.

"Najprej smo raziskali, kaj so rudarji prinašali s seboj na delo, in potem izhajali iz teh lokalnih sestavin," je še pojasnil in dodal, da je bila njihova malica najpogosteje sestavljena iz kosa kruha in jabolka. V zadnjih letih delovanja rudnika so jim dali še kos slanine, ki bi ga načeloma morali prežvečiti in izpljuniti – njena maščoba naj bi nase vezala prisotne težke kovine – a so jo seveda kar pojedli. Doma so sicer po besedah Zadravca uživali veliko stročnic in močnatih jedi.

Degustacijo bodo popestrile zanimive zgodbe

Za zdaj bodo v rudniku Sitarjevec petzvezdično kulinarično doživetje ponudili dvakrat letno, tudi po dogovoru. Meni bo prilagojen letnemu času, ob njem pa bodo domači vinarji iz društva Štuc iz Šmartna pri Litiji poskrbeli za primerna vina. Vse skupaj bo postreženo v posodi domačih rokodelskih mojstrov.

Degustacijo hrane v rudniku Sitarjevec bo pospremila tudi vrsta zgodb o sitarjevških rudarjih, kot sta zgodovina rudnika in znamenita čebelarska pravda – prva ekološka pravda na Slovenskem, s katero so litijski čebelarji pred stoletjem dosegli zaprtje topilnice v Litiji zaradi njenega onesnaževanja okolja.

Tema zgodbama se bo pridružila tudi tista, ki pripoveduje o tem, kako so iznajdljivi domačini, ki doma niso imeli vinogradov, vino izdelali kar iz bezgovih jagod. Da gre za ponaredek, ni nihče nikoli ugotovil.