Glas 28-letne britanske senzacije spominja ne neko preteklo dobo velikih vokalistk, kot sta bili Edith Piaf ali Nina Simone. Sama največji navdih jemlje pri operni pevki Marii Callas. Njen prvenec, izdan januarja letos, je požel izjemne kritike in Anno čez noč zavihtel med najobetavnejša sveža imena v glasbi.

Besedila njenih pesmi so dokaj preprosta in minimalistična, neposredna in romantična. A njena največja moč je v iskreni, neposredni interpretaciji, ki je "dramatična in ranljiva hkrati", kot so zapisali pri NPR-ju. Calvijeva je skoraj nemudoma osvojila tudi ZDA in v Los Angeles Timesu so ji posvetili obsežen članek, v katerem čutni rdečelaski pojejo hvalospeve, njen umetniški izraz pa označujejo za bolj 'cinematičnega' kot glasbenega.

"Njeni pogosto zlovešči portreti romantične obsesije izvabljajo aluzije na gotsko drznost Davida Lyncha, mitološko razsežnost Sergia Leoneja in vse prevzemajočo lepoto filmov kitajskega režiserja Wong Kar-Waia," piše LAT.

"'Vizualije' me zelo navdihujejo, tako slike kot film. V svojih pesmih rada ustvarim celotna ozračja - hočem, da je vsaka pesem kot minifilm. Odzivam se na lepoto in na filme, ki so lepo posneti," je za Pop & Hiss povedala glasbenica, ki je velika ljubiteljica prav Kar-Waia in Leoneja (ima le italijanske korenine), pa tudi Gusa Van Santa.
Vzporednice z rojakinjami
Nedvomno ne glasba za množice. Ali za vsakogar. Calvijeva je izredno specifična - nekakšna bolj sofisticirana, globlja, morbidnejša, bolj dramatična različica Katie Melue. Morda se še najbolj približa rojakinji PJ Harvey.
Pri Anni Calvi se pozna, da je odrasla izpostavljena celi paleti glasbenih žanrov, za kar se ima zahvaliti svojemu italijanskemu očetu, velikemu ljubitelju glasbe. Najprej si je želela študirati umetnost, a se nato odločila za glasbo.
Calvijeva je ustanovila več skupin, preden je spoznala multiinstrumentalista Mallyja Harpeza in bobnarja Daniela Maiden-Wooda, s katerim je zasnovala trenutno intimno zasedbo. Ni trajalo dolgo, da si je pridobila malce večji krog oboževalcev, med katerimi je bil tudi na začetku omenjeni Eno, ki je postal njen nekakšen neuradni mentor. Svoj debitantski album, naslovljen preprosto Anna Calvi, je v večjem delu posnela na podstrehi doma svojih staršev.
Oboževalci med največjimi
Lani je Calvijeva nastopila kot predskupina Interpolov na njihovi britanski turneji in Arctic Monkeysov v Royal Albert Hallu.
Oktobra pa se je pridružila Grindermanom na njihovi evropski turneji. Da je Cave tako navdušen nad njo - in celo vedno kritični modni guru Karl Lagerfeld - niti ni čudno. Calvijeva je s svojimi bakrenimi, nazaj počesanimi lasmi, krvavo rdečimi ustnicami, flamenko bluzami in celostno podobo prave femme fatale prototip muze. In glamurja preteklosti.
S svojo pojavo presune skoraj tako kot s svojo glasbo. In da ima najraje žive nastope, ker lahko na njih nastopi "najbolj neustrašno", pove veliko o njenih glasbenih kvalifikacijah. "Moderna različica fatalke iz dobe džeza," so zapisali o njej v Vanity Fairu. "Ljudje se danes ne upajo več biti resnično čustveni. Jaz se tega ne bojim. Tisti občutek, da se popolnoma predaš, da se ne bojiš, kako ranljivega te bo naredilo. To, da si kot pevec lahko tako odprt, ti da izjemno moč," pa o lastnem glasbenem izrazu pove Calvijeva.

V spodnjih povezavah si lahko poslušate dve pesmi s prvega albuma Anne Calvi in živo izvedbo Jezebel, predelavo pesmi Edith Piaf.
Kaja Sajovic