Libija je ena glavnih izhodiščnih točk za prebežnike, ki skušajo Evropo doseči prek Sredozemskega morja. Foto: Reuters
Libija je ena glavnih izhodiščnih točk za prebežnike, ki skušajo Evropo doseči prek Sredozemskega morja. Foto: Reuters

"Obstajajo razlogi za sum, da so državne varnostne sile in oborožene milice zagrešile široko paleto vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Tarče so bili zlasti prebežniki, saj obstaja ogromno dokazov, da so jih sistematično mučili v centrih za pridržanje," navaja poročilo, ki še opozarja, da so bili najverjetneje številni prebežniki prisiljeni tudi v spolno suženjstvo.

Prav tako neodvisna misija ZN-a med drugim poroča o številnih primerih umorov in zunajsodnih ubojev, posilstev, zasužnjevanja in samovoljnih pridržanj.

Pridržane osebe so redno podvržene mučenju in zaprtju v samici, hkrati pa jim je pogosto onemogočen dostop do vode, hrane, stranišč, sanitarij, svetlobe, zdravstvene oskrbe, pravnega svetovanja in komunikacije z družinskimi člani, so povedali preiskovalci.

Skoraj vsi, s katerimi so se člani misije ZN-a pogovarjali, niso vložili uradnih pritožb zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, aretacijami, izsiljevanjem in pomanjkanja zaupanja v pravosodni sistem. Ob tem je misija še opozorila, da oblasti v Libiji zatirajo civilno družbo, saj ljudem med drugim kratijo pravico do zborovanja in omejujejo svobodo izražanja ter prepričanja.

Libija je v primežu kaosa in nasilja že več kot desetletje, odkar je bil leta 2011 med prvo državljansko vojno ubit dolgoletni voditelj države Moamer Gadafi. Svet ZN-a za človekove pravice je nato leta 2020 ustanovil misijo ZN-a za ugotavljanje dejstev, ki preiskuje morebitne kršitve in zlorabe človekovih pravic v državi.

V Italijo prispelo 840 prebežnikov

V Italijo je v nedeljo zvečer in davi prispelo 840 prebežnikov, pri čemer jih je 650 italijansko obalo doseglo brez pomoči obalne straže ali nevladnih humanitarnih organizacij. Ti prebežniki so v mesto Roccella Ionica na jugu države prispeli na krovu 30 metrov dolgega ribiškega čolna.

Vsi prebežniki so moški iz Sirije, Pakistana, Egipta in Bangladeša. Prebežniki so se na pot odpravili iz Libije, na poti pa so bili pet dni.

Medtem je nevladna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) z ladjo Geo Barents v južnoitalijansko mesto Bari pripeljala 190 sredozemskih prebežnikov, ki so jih rešili na morju. Ladja je prebežnike z lesenega čolna rešila v petek, med njimi pa je bilo več mladoletnikov brez spremstva.

V Italijo je pretekli konec tedna prispelo na tisoče prebežnikov, več deset pa jih je pri plovbi čez Sredozemsko morje umrlo ali pa ostajajo pogrešani.

Po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je letos na italijanskih obalah do sredine marca pristalo že več kot 20.000 prebežnikov, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju v letih 2022 in 2021 po približno 6000.