Prebivalci avtohtonega staroselskega ljudstva Rapa Nui so nezadovoljni s čilskimi oblastmi, ki jih obtožujejo, da ne spoštujejo zemljiških pravic domačinov in si prisvajajo posestva za gradnjo vladnih uradov. Prav tako jih motijo turisti in priseljenci, ki v vse večjem številu prihajajo na ta osamljeni otok sredi Tihega oceana, ki je najbolj znan po velikanskih kipih.

Velikonočni otok se nahaja okoli 3.700 kilometrov zahodno od Čila, ki si je ozemlje priključil leta 1888 in mu podelil poseben status. Staroselci predstavljajo polovico od 5.000 prebivalcev na otoku, ki meri nekaj več kot 163 kvadratnih kilometrov.

Nezadovoljstvo staroselcev nad brezbrižnostjo osrednjih oblasti je preraslo v ogorčenje in protestniki so celo zasedli nekaj vladnih poslopij, tako da je vlada prejšnji konec tedna na otok poslala 45 dodatnih policistov, ki naj bi nadzorovali razmere, a tudi posredovali s silo, če bi se zgodili hujši izgredi.

"Brez Čila ne bi bilo nič"
Vodja skupine zagovornikov pravic staroselcev Leviante Araki je v pismu čilskemu predsedniku Seabstaianu Pineri in Forumu tihomorskih otokov zaprosil za odcepitev od matične države, poroča britanski časopis Guardian. Toda vladni predstavniki niso zaskrbljeni nad takimi zahtevami in vodja sveta otoških starešin Alberto Hotus je dejal, da otok ne more preživeti brez podpore celine.

"Ta otok bi bil katastrofa. Spominjam se, kako ni bilo ničesar razen blatnih poti. Zahvaljujoč čilski vladi je zdaj drugače, dolžni smo jim za vse, kar imamo," je dejal Hotus in poudaril, da je Čile del ameriške celine in otok je del Čila.