Policist v Port-au-Princeu med nedavnimi protesti proti premierju Henryju. Foto: EPA
Policist v Port-au-Princeu med nedavnimi protesti proti premierju Henryju. Foto: EPA

Ameriško veleposlaništvo je sporočilo, da se je zunanje ministrstvo ZDA za umik dela osebja odločilo zaradi dramatičnega porasta nasilja oboroženih tolp, ki nadzirajo približno 80 odstotkov prestolnice Port-au-Prince. Kot kaže, so osebje odpeljali pred zoro s helikopterjem.

Pozneje so sporočili iz Bruslja, da je tudi Evropska unija evakuirala svoje diplomatsko osebje s Haitija. "Trenutno smo s Haitija umaknili in evakuirali celotno osebje EU-ja," je sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano in dodal, da so v Bruslju "izredno zaskrbljeni" nad dogajanjem v tej karibski državi v zadnjih dneh.

Po njegovih besedah so osebje premestili na varnejšo lokacijo zunaj države, od koder še naprej opravlja svoje naloge. Zagotovil je, da spremljajo razmere in da bodo načine delovanja prilagajali.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Že v nedeljo je državo zapustil tudi nemški veleposlanik, ki je odpotoval v Dominikansko republiko, je sporočilo nemško zunanje ministrstvo.

Izredne razmere v otoški državi

Na Haitiju so za mesec dni podaljšali tridnevne izredne razmere. Tolpe, ki zahtevajo odstranitev premierja Ariela Henryja s položaja, so pred kratkim izvedle napade na letališče, policijske postaje in zapora, iz katerih je uspelo pobegniti več tisoč zapornikom. Ubitih je bilo najmanj šest policistov, uničena pa je bila nacionalna policijska akademija.

Glavno pristanišče v državi je v četrtek sporočilo, da prekinja delovanje zaradi sabotaž in vandalizma, poroča BBC.

Kriminalne skupine so okrepile svoje napade, ko je Henry prejšnji teden odpotoval v tujino. Premier se je hotel v Port-au-Prince vrniti v torek, a je namesto tega pristal v Portoriku, ozemlju ZDA. V prestolnici Haitija Henry ni mogel pristati, saj je bilo mednarodno letališče zaprto, medtem ko so vojaki odbili napad oboroženih napadalcev, ki so ga poskušali zasesti.

Tolpe so organizirane v zavezništvo, imenovano G9, ki ga vodi nekdanji policist Jimmy Chérizier. Posvaril je pred "državljansko vojno", ki bi lahko vodila v "genocid", če Henry ne bo odstopil.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Henry, ki državo vodi vse od atentata na predsednika Jovenela Moiseja leta 2021, se ni javno oglasil, odkar je obiskal Kenijo, kjer se je sešel s predsednikom Williamom Ruto. Namen obiska je bil rešiti dogovor o vodilni vlogi Kenije v mednarodnih silah, ki naj bi pomagale vzpostaviti red na Haitiju.

Henry in Ruto sta podpisala sporazum, po katerem bi Kenija na Haiti poslala 2000 policistov, a so v kenijski opoziciji napovedali pritožbo na sodišče.

Zaradi nasilja je na Haitiju notranje razseljenih 362.000 ljudi, pri čemer jih je več kot polovica otrok, opozarja Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja ocenjuje, da je bilo v nasilju lani samo v soseski glavnega mesta Cite Soleil ubitih najmanj 2300 ljudi. V tej soseski živi devet odstotkov prebivalcev Port-au-Princea.