Udeleženci shoda so med pohodom skozi središče Santiaga nosili fotografije svojih ubitih ali pogrešanih rojakov in sorodnikov, ki so izginili v času diktature nekdanjega skrajno desnega diktatorja Augusta Pinocheta, ki je državi vladal med letoma 1973 in 1990.

Povorki se je poleg predsednika Gabriela Borića pridružilo tudi več članov njegove vlade, nekateri voditelji političnih strank, predstavniki združenj sorodnikov pogrešanih oseb in žrtev Pinochetovega režima ter druge vidne čilske osebnosti, poroča španska tiskovna agencija EFE.

V nasprotju s preteklimi leti so se tokrat udeleženci vsakoletnega shoda sprehodili tudi mimo vhoda v predsedniško palačo La Moneda, kjer se je pred 50 leti zgodil državni udar, in proti pokopališču Recoleta, kjer stoji spomenik Allendeju ter žrtvam Pinochetovega brutalnega režima.

Pri tem so se večkrat tudi spopadle posamezne skupine ljudi in policija, ki je proti njim uporabila solzivec in vodni top. V spopadih je bilo ranjenih šest policistov, najmanj 11 ljudi pa je bilo aretiranih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Borić je kasneje obsodil vandalizem in nasilje. "Kot predsednik republike kategorično obsojam te dogodke. Napadi na vrednote, za katere so se borili Allende in številni drugi demokrati, so nizkotni in nerazumni," je zapisal v objavi na omrežju X, prej znanem kot Twitter.

Borić kot prvi predsednik na takšnem shodu

Večina udeležencev shoda, ki so nosili čilske zastave in skandirali gesla, kot so "Resnica in pravica zdaj" ali "Allende živi", je sicer protestirala mirno. Borić, ki se je pridružil shodu, pa je to storil kot prvi predsednik Čila po koncu Pinochetove diktature leta 1990.

Pinochet, ki je umrl leta 2006, ni bil nikoli obsojen zaradi zločinov, ki so bili zagrešeni v času njegovega režima. Danes mineva 50 let, odkar je prevzel oblast z državnim udarom, v obdobju njegove vladavine pa je bilo ubitih več kot 3200 aktivistov in političnih nasprotnikov.

Oblasti v Čilu so ob tem prejšnjo sredo naznanile začetek vladnega projekta Resnica in pravica, s katerim želijo ugotoviti, kaj se je zgodilo z več kot 1000 ljudmi, katerih usode še vedno niso znane, potem ko so izginili v času Pinochetove diktature.

Pinochet je bil leta 1998 aretiran v Londonu na zahtevo španskega preiskovalnega sodnika Baltasarja Garzóna. Nato je bil v hišnem priporu v Združenem kraljestvu, špansko sodstvo pa je zahtevalo njegovo izročitev zaradi zločinov, zagrešenih med zadnjima dvema letoma njegove diktature (1973–90).

Britansko sodišče je leta 1999 razsodilo, da mora biti Pinochet izročen Španiji, a se to ni zgodilo. Takratni britanski notranji minister Jack Straw je ukazal njegovo izpustitev iz pripora, kot razlog pa je navedel njegovo zdravstveno stanje. Istega leta se je kot neobsojen človek vrnil v Čile, kjer je umrl leta 2006.

Borić bo sicer danes na glavnem trgu v Santiagu vodil tudi osrednjo uradno slovesnost ob 50. obletnici državnega udara. Dogodka se bodo udeležili predsedniki Mehike, Kolumbije, Bolivije in Urugvaja ter portugalski premier Antonio Costa, argentinski predsednik Alberto Fernández pa je zadnji trenutek odpovedal udeležbo zaradi obveznosti na srečanju skupine G20 v New Delhiju.