Kuba je v celoti obnovila delovanje veleposlaništva v ZDA leta 2015. Foto: Reuters
Kuba je v celoti obnovila delovanje veleposlaništva v ZDA leta 2015. Foto: Reuters

Napad se je zgodil v nedeljo zvečer, le nekaj ur po tem, ko se je na Kubo vrnil kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki se je prejšnji teden udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku.

Za napad, v katerem ni nastala večja škoda, tudi žrtev ni bilo, ni nihče prevzel odgovornosti, pravijo kubanski predstavniki. Uradna Havana pa je hitro okrivila kubanske izseljence v ZDA, poroča Al Džazira.

"Protikubanske skupine se poslužujejo terorizma, ko začutijo nekaznovanost, glede česar je Kuba ameriške oblasti večkrat opozorila," je na družbenem omrežju X zapisal Rodríguez.

Sorodna novica "Kube ne bodo nikoli priznali kot demokratične, dokler ne bo kapitalistična"

Kubanski predsednik je napad obsodil in sporočil, da pričakuje ukrepanje ameriških oblasti. Napad je označil za "dejanje nasilja in šibkosti, ki bi lahko povzročil izgubo dragocenih življenj".

Zaradi nastopa Díaza-Canela v ZN-u prejšnji teden so protestirali nasprotniki komunističnih kubanskih oblasti.

Napad je obsodil tudi svetovalec Bele hiše za državno varnost Jake Sullivan. Napovedal je "ustrezno in pravočasno preiskavo", pa tudi pomoč pri zaščiti v prihodnje.

Z ameriškega zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da so glede preiskave v stikih s policijo glavnega mesta.

Televizija NBC News navaja tiskovnega predstavnika tajne službe, ki je dejal, da niso nikogar aretirali in da napad ni povzročil požara ali večje škode na stavbi.

V Washingtonu so protesti pred tujimi veleposlaništvi pogosti, napadi nanje pa so redki.

Kubanski zunanji minister je opozoril, da je napad z molotovkama drugi letošnji nasilni napad na kubansko veleposlaništvo v ZDA. Leta 2020 je moški streljal na stavbo veleposlaništva. Ameriške oblasti so aretirale Alexandra Alaza.

Kuba je v celoti obnovila delovanje veleposlaništva v ZDA leta 2015, ko sta državi obnovili diplomatske vezi. Takratni ameriški predsednik Barack Obama je začel izboljševati odnose med državama, a jih je njegov naslednik Donald Trump poslabšal, trenutni predsednik Joe Biden pa je večinoma ohranil Trumpovo politiko do karibske države pod večdesetletno ameriško zaporo.