ZDA in Mehika sta v četrtek sočasno oznanili nov načrt upravljanja migracij. Ameriški odbor za domovinsko varnost bo ljudem iz Srednje Amerike, ki jih bodo aretirali pri nezakonitem vstopu na ozemlje ZDA, omogočil vložitev prošnje, nato pa jih za čas do obravnave (kar lahko traja tudi več let), deportiral nazaj v Mehiko.

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je na posebni tiskovni konferenci v ponedeljek ponovil, da bo od ZDA najprej zahteval dodatna pojasnila glede izvedbe dogovora.

Nato je zagotovil, da Mehika ne bo podpisala nobenega dogovora, ki bi državo uvrščal "med varne tretje dežele" ‒ po katerem bi migranti morali za azil zaprositi v Mehiki.

Namesto tega bo Mehika "drastično spremenila" svojo migracijsko politiko, s čimer bodo zagotovili humanitarni odgovor na množični pretok ljudi.

Notranja ministrica Olga Sanchez je napovedala, da bodo migranti v Mehiko v prihodnje vstopali na urejen in varen način, ter obljubila premik od "politike zatiranja in militarizacije" na južni mehiški meji ‒ kamor pridejo migranti iz Srednje Amerike, ki bežijo pred revščino in nasiljem v domovini.

Čeprav je Mehika obljubila, da bodo migrantom pomagali pri iskanju dela in pridobivanju vizuma, mehiške oblasti niso predstavile konkretnih ukrepov, kako bodo poskrbele za morebitne nove tisoče migrantov iz Srednje Amerike, katerih obravnava prošenj za azil v ZDA lahko traja tudi več let.

Novi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je držal predvolilno obljubo in na tiskovni konferenci ni komentiral namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da na meji med državama zgradi zid. "Držim svojo obljubo. Za to bo še dovolj časa," je dejal novinarjem.