Mural v Caracasu, ki prikazuje ozemlje Venezuele s priključenim delom Gvajane na vzhodu države. Foto: AP
Mural v Caracasu, ki prikazuje ozemlje Venezuele s priključenim delom Gvajane na vzhodu države. Foto: AP

Odločitev o priključitvi pokrajine na zahodu Gvajane so venezuelski volivci decembra lani na posvetovalnem referendumu odločno podprli.

"Odločitev, ki jo je venezuelsko ljudstvo sprejelo na posvetovalnem referendumu, bo izpolnjena v celoti, s tem zakonom pa bomo Venezuelo branili tudi na mednarodnem prizorišču," je v sredo po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Maduro.

Referendum, ki so ga v Venezueli izvedli decembra lani, je zajemal pet vprašanj. Med njimi je bil predlog za ustanovitev nove venezuelske zvezne države Guayana Esequiba, podelitev venezuelskega državljanstva njenim prebivalcem ter zavračanje pristojnosti Meddržavnega sodišča (ICJ) za razsojanje v sporu.

Prebivalci 24. venezuelske zvezne države naj bi imeli svojega predstavnika tudi v naslednjem sklicu državnega parlamenta, ki bo predvidoma izvoljen leta 2025.

Zakon ob tem predvideva ustanovitev komisije za obrambo zvezne države Guayana Esequiba. Venezuelski predsednik je namreč v sredo dejal, da ZDA v pokrajini vzpostavljajo "skrivna vojaška oporišča", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Gvajani v resnici vladajo južno poveljstvo sil ZDA, CIA in ExxonMobil," je dodal.

"Imamo informacije, ki dokazujejo, da so na ozemlju pokrajine Guayana Esequiba, ki ga upravlja Gvajana, nameščena tajna vojaška oporišča ZDA," je še dejal Maduro. Menil je, da to pomeni agresijo na prebivalce južne in vzhodne Venezuele in da so bila oporišča zgrajena "za pripravo na eskalacijo proti Venezueli".

Meja je bila zarisana konec 19. stoletja

Nicolas Maduro je konec marca napovedal vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo 28. julija. Foto: AP
Nicolas Maduro je konec marca napovedal vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo 28. julija. Foto: AP

Z nafto bogata pokrajina Essequibo, ki meji na Venezuelo, ozemeljsko zajema skoraj 160.000 kvadratnih kilometrov ali dve tretjini ozemlja Gvajane. Prebivalstvo te pokrajine je ocenjeno na približno 125.000 ljudi, kar predstavlja nekaj manj kot 16 odstotkov celotnega prebivalstva Gvajane.

Trenutno mejo med Venezuelo in Gvajano v tej pokrajini so zarisali leta 1899 po več desetletij trajajočem ozemeljskem sporu med Venezuelo in Veliko Britanijo, ki je imela v tistem času kolonialno oblast nad Gvajano. Venezuelo so v sporu zastopale ZDA.

Zdaj se venezuelske oblasti sklicujejo na sporazum z Združenim kraljestvom, sprejet leta 1966 po pritožbi Venezuele pri Združenih narodih in le nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Britanske Gvajane. Razsojanje v ozemeljskem sporu je zatem v skladu s sporazumom od generalnega sekretarja ZN-a prevzelo Meddržavno sodišče v Haagu, vendar je Venezuela zdaj tudi z zakonom zavrnila pristojnost ICJ-ja.