Prebivalci bežijo pred nasiljem tolp, ki terorizirajo predvsem prestolnico Port-au-Prince. Foto: Reuters
Prebivalci bežijo pred nasiljem tolp, ki terorizirajo predvsem prestolnico Port-au-Prince. Foto: Reuters

Haiti je lani zaprosil za mednarodno pomoč v boju proti nasilnim tolpam, ki nadzorujejo večji del prestolnice Port-au-Prince, zato je nato lanskega oktobra Guterres predlagal državam, naj pošljejo sile za hitro posredovanje, ki bi nudile podporo haitijski policiji.

Varnostni svet je prejšnji mesec pozval države k zagotovitvi varnostne podpore, Guterresu pa naročil, da poroča o vseh možnostih, vključno s podporo večnacionalnih sil, ki ne bi delovale pod okriljem ZN-a, ali oblikovanjem mirovne operacije.

V Guterresevem poročilu, ki ga je prejelo 15 članic VS-ja in do katerega se je dokopal Reuters, sta omenjeni dve možnosti pomoči ZN-a. Ena je zagotavljanje logistične podpore večnacionalnim silam in haitijski policiji, druga pa je okrepitev politične misije ZN-a, ki že deluje v najrevnejši državi na zahodni polobli.

"Trenutne razmere na Haitiju niso naklonjene ohranjanju miru," je zapisal Guterres in dodal, da je treba znova vzpostaviti zakon in red, razorožiti tolpe, zavarovati strateške objekte in ceste ter znova vzpostaviti državno prisotnost za zagotavljanje osnovnih storitev. "Le robustna uporaba sile, ki jo dopolnjuje nabor nekinetičnih ukrepov, sposobna specializirana večnacionalna policija, ki jo podpirajo vojaška sredstva, usklajena z nacionalno policijo, lahko doseže te cilje," je dejal Guterres, ki je obiskal Haiti prejšnji mesec.

Haitijska policija je nemočna proti uličnim tolpam. Foto: Reuters
Haitijska policija je nemočna proti uličnim tolpam. Foto: Reuters

Nezaupljivost do pripadnikov sil ZN-a

Mirovne enote ZN-a so bile na Haiti napotene leta 2004, potem ko je upor privedel do odstavitve in izgnanstva takratnega predsednika Jean-Bertranda Aristida. Leta 2017 so mirovne enote zapustile državo in nadomestila jih je policija ZN-a, ki je nato odšla leta 2019.

Haitijci so sicer previdni glede oborožene prisotnosti ZN-a. Med drugim se še spominjajo, da je bila karibska država brez kolere do leta 2010, ko so mirovne sile ZN-a v reko odvrgle okužene odplake, zaradi česar je več kot 9000 ljudi umrlo, približno 800.000 pa jih je zbolelo.

Guterres je znova pozval države, naj "ukrepajo zdaj" in prispevajo k napotitvi večnacionalnih sil, ob tem pa tudi Varnostni svet pozval k podpori takšni potezi. ZDA so že sporočile, da so pripravljene predložiti osnutek resolucije Varnostnega sveta za podporo napotitvi.

Države so bile do zdaj previdne glede podpore neizvoljeni administraciji premierja Ariela Henryja, ki je dejal, da ob trenutni negotovosti ni mogoče izvesti poštenih volitev. Haiti je od januarja brez izvoljenih predstavnikov.

Kenija je prejšnji mesec izrazila pripravljenost razmisliti o vodenju mednarodnih sil in se zavezala, da bo poslala 1000 policistov. Kenijski uradniki naj bi kmalu odpotovali na Haiti, da bi ocenili potrebe po taki napotitvi. Bahami so obljubili napotitev 150 ljudi, če bodo Združeni narodi odobrili uporabo sile.

Po besedah Guterresa je tudi Jamajka ponovila svojo obljubo, da bo prispevala k silam, pozdravil pa je tudi napovedi Antigve in Barbude, da razmišljata o napotitvi svojih sil. Generalni sekretar ZN-a je pozval države članice, še zlasti v Ameriki, "naj še naprej ohranjajo ta novi zagon".