Protest v podporo Assangeu v Londonu. Foto: AP
Protest v podporo Assangeu v Londonu. Foto: AP

ZDA želijo, da jim zaradi objave tajnih vojaških depeš Velika Britanija izroči 52-letnega Assangea. Ta se brani, da je z objavo depeš zgolj opravil svoje novinarsko poslanstvo.

Biden je danes glede avstralske prošnje novinarjem povedal, da o tem "razmišljajo".

Avstralski parlament je ukrep sprejel februarja. "Ljudje bodo imeli različne poglede na Assangeeva dejanja ... Ampak ne glede na te poglede se ta stvar ne more kar vleči v nedogled," je povedal Albanese poslancem.

Assange se na britanskih sodiščih bori proti izročitvi ZDA. Londonsko visoko sodišče, ki bi moralo marca odločati o izročitvi, je odločitev začasno preložilo, potem ko je sklenilo, da morajo ZDA podati zagotovila, da Assangeu ne grozi smrtna kazen. Sodišče naj bi o izročitvi znova odločalo konec maja.

"Ravnajte prav. Ovrzite obtožbe," je na omrežju X Bidna pozvala Assangeeva žena Stella.

Kristinn Hrafnsson, trenutni odgovorni urednik WikiLeaksa, pa je dejal, da "še ni prepozno", da predsednik ustavi postopek izročitve, ki je bila "politično motivirano dejanje" Bidnovega predhodnika Trumpa.

Assange je zadnjih pet let v zaporu v Londonu. Foto: AP
Assange je zadnjih pet let v zaporu v Londonu. Foto: AP

Ameriški tožilci hočejo ustanovitelju Wikileaksa soditi zaradi 18 obtožb, pri čemer skoraj vse sodijo v sklop zakona o vohunstvu zaradi objave tajnih ameriških vojaških podatkov in diplomatskih depeš iz časa vojn v Afganistanu in Iraku.

Assange je spletno stran Wikileaks ustanovil leta 2006, na njej pa so objavili več kot 10 milijonov dokumentov, vključno s številnimi zaupnimi ali omejenimi uradnimi poročili, vezanimi na vojno, vohunjenje in korupcijo. Leta 2010 so objavili videoposnetek iz ameriškega vojaškega helikopterja, iz katerega je razvidno, kako so ameriški vojaki v Bagdadu ubili civiliste.

Prav tako so objavili na tisoče zaupnih dokumentov, ki jih je posredovala žvižgačica in nekdanja vojaška obveščevalna analitičarka Chelsea Manning. Iz teh dokumentov se je dalo razbrati, da je ameriška vojska med vojno v Afganistanu v neprijavljenih incidentih ubila na stotine civilistov. Manning je bila zaradi posredovanja dokumentov leta 2010 obsojena na 35-letno zaporno kazen, a ji je nekdanji predsednik Barack Obama kazen leta 2017 znižal na sedem let.

Assange je zadnjih pet let zaprt v zaporu Belmarsh v Londonu, pred tem ga je sedem let gostilo ekvadorsko veleposlaništvo.