Več sto delavcev je zahtevalo pravico za zaposlene, ki so bili poškodovani v eni najhujših industrijskih nesreč v zgodovini, in kaznovanje lastnikov tovarne.

Preživeli, med katerimi so bili tudi nekateri, ki so bili v nesreči hudo poškodovani, so pred nekdanjo tovarno položili vence. Med protestniki je bilo slišati tudi pozive, naj država zagotovi zdravstveno oskrbo in odškodnino za nekdanje zaposlene, saj je bilo mnogo delavcev tako zelo poškodovanih, da ne morejo več delati.

Tovarna Rana Plaza se je 24. aprila 2013 zrušila zaradi vibracij težke industrijske opreme, ki je načela stene devetnadstropne zgradbe. Objekt je bil sicer prvotno namenjen trgovski dejavnosti, pozneje pa so ga nezakonito spremenili v tovarno.

Strokovnjaki so kmalu po zrušenju tovarne ugotovili tudi, da so pri gradnji kompleksa uporabili gradbeni material slabe kakovosti in da je bila zgradba zgrajena na zasutem ribniku, kar naj bi bila huda kršitev gradbenih predpisov.

Nesreča je razgalila pogosto slabe delovne pogoje v tekstilnih tovarnah v razvijajočih se državah, v katerih proizvajajo tudi oblačila za vodilne svetovne blagovne znamke.

Sindikalni voditelji priznavajo, da so se razmere v tovarnah po državi v zadnjih letih nekoliko izboljšale, predvsem na področju požarne varnosti in varnosti pri delu. Opozarjajo pa, da sojenje proti odgovornim v nesreči poteka predolgo.

Lani se je tako nadaljevalo sojenje proti lastniku tovarne Rana Plaza Sohelu Rani in 38 soodgovornim za nesrečo leta 2013, pri čemer pa tožilci pojasnjujejo, da bi lahko do sodbe minilo še več let. Rani sicer očitajo, da naj bi delavce prisilil, naj pridejo na delo tudi po tem, ko so v stenah devetnadstropne tovarne odkrili razpoke.

Po nesreči sta bili v Bangladešu vzpostavljeni dve organizaciji, ki naj bi bedeli nad izboljšanjem varnosti v tovarnah. Ob tem so v državi za trikrat zvišali tudi plače štirim milijonom delavcev.

V varnost v svojih tovarnah naj bi po lastnih navedbah več kot dve milijardi evrov vložili tudi njihovi lastniki, ki imajo sicer v državi velik vpliv, saj nadzorujejo približno 84 odstotkov celotnega izvoza države. Ob tem v nevladni organizaciji za zaščito človekovih pravic in okolja Sherpa opozarjajo, da imajo lastniki tovarn moč utišati delavce, da ne spregovorijo o kršitvah v tovarnah, še navaja AFP.