Mnogi se bojijo, da bo intenzivno izkoriščanje naravnih virov ogrozilo tradicionalen lov in ribolov. Foto: EPA
Mnogi se bojijo, da bo intenzivno izkoriščanje naravnih virov ogrozilo tradicionalen lov in ribolov. Foto: EPA

Glede na javnomnenjske ankete se obeta oster boj med dosedanjim premierjem Kuupikom Kleistom, voditeljem desničarske stranke Inuit Ataqatigiit (IA), in izzivalko iz socialdemokratske stranke Siumut Aleqo Hammond.

Pri glasovih volivcev bi lahko odločali njihovi različni pogledi na izkoriščanje naravnih virov. Volilno pravico ima skoraj 70 odstotkov od 57.000 prebivalcev.

Na Grenlandiji je večji del tal trajno zamrznjen, a segrevanje ozračja v zadnjem obdobju in posledično taljenje ledenikov omogočata vse lažji dostop do bogastev, ki se skrivajo v tleh. Otok tudi ni več tako odrezan od sveta kot v preteklosti, saj je taljenje ledu odprlo nove pomorske poti v arktičnem pasu.

Glavna kandidata za zmago - Kleist in Hammondova - se strinjata o potrebi po izkoriščanju naravnih virov, a se njuni mnenji razlikujeta glede najbolj primernega načina.

Kleist, ki je v zadnjih štirih letih Grenlandijo odprl za tuje vlagatelje, želi nadaljevati ta trend. Na njegovo pobudo je parlament pred kratkim sprejel zakon "velikega obsega", ki zagotavlja posebne pravice tujim podjetjem, če ta v rudarske družbe vložijo več kot pet milijard kron (670 milijonov evrov).

Hammondova je po drugi strani prepričana, da si mora država zagotoviti svoj delež dobička iz naslova koriščenja naravnih virov, zato si prizadeva za uvedbo neke vrste licenčnin na surovine. V skladu z zakonodajo iz leta 2009 ima 31-članski parlament ves nadzor nad otoškimi naravnimi viri.

Kitajski vpliv skrbi Bruselj
Evropska unija je pred volitvami izrazila skrb zaradi kitajskega vpliva na Grenlandiji. Eden izmed spornih projektov je načrtovani rudnik v vrednosti 2,3 milijarde dolarjev za oskrbovanje Kitajske z železovo rudo. Pri odpiranju rudnika bi lahko sodelovalo okoli 2.000 kitajskih delavcev.

Kritiki očitajo premierju Kleistu, da je s sprejetimi zakoni dovolil prihod velikih podjetij in z njimi poceni delovne sile za delo na gradbiščih. Hammondova je obljubila revizijo teh zakonov, če bo zmagala.

Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija in to ostala vse do leta 1953, ko je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal pokrajina. Leta 1979 je dobila omejeno avtonomijo z lastnim parlamentom in vlado ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

Leta 2009 so si Grenlandci zagotovili priznanje kot narod. Grenlandska vlada je tega leta pridobila tudi nove pristojnosti na področju pravosodja in policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina - inuitski jezik, pa je od takrat uradni jezik.