Policija se je na glavnem trgu v Minsku spopadla s protestniki, pri tem jih je več kot sto tudi aretirala. Foto: EPA
Policija se je na glavnem trgu v Minsku spopadla s protestniki, pri tem jih je več kot sto tudi aretirala. Foto: EPA
Aleksander Lukašenko
Lukašenko je še petič postal beloruski predsednik. Pripadniki opozicije so prepričani, da so bile volitve prevara. Foto: EPA
Večina Lukašenkovih tekmecev za zapahi

Nedeljske predsedniške volitve v Belorusiji so nov, že četrti petletni mandat, prinesle predsedniku Lukašenku, ki naj bi ga po prvih neuradnih izidih podprlo skoraj 80 odstotkov volivcev. Vsi njegovi protikandidati, bilo jih je devet, so prejeli manj kot 2,5 odstotka glasov. Največ glasov je prejel opozicijski kandidat Andrej Sannikov, in sicer 2,6 odstotka glasov, Vladimir Nekljajev je zbral 1,8 odstotka, drugi kandidati pa še manj.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da Belorusijo čaka še dolga pot do demokratičnih volitev. "Predsedniške volitve so pokazale, da Belorusijo čaka dolga pot do izpolnjevanja zavez Ovseja, čeprav je bil storjen določen napredek," so sporočili mednarodni opazovalci iz urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) in Ovsejeve parlamentarne skupščine. Ovse potek glasovanja na splošno ocenjuje pozitivno, proces pa se je močno poslabšal med štetjem glasov.

Osrednja volilna komisija je sporočila, da se je volitev udeležilo 90,6 odstotka volivcev, opozicija pa je prepričana, da je na volitvah prišlo do nepravilnosti in da je Lukašenko dejansko dobil manj kot 50 odstotkov glasov.

Protestniki nad vladno poslopje
Medtem ko je Lukašenko slavil pričakovano zmago, se je v Minsku zbralo približno 20.000 ljudi, privržencev beloruske opozicije, ki so opozarjali na nepravilnosti na volitvah. Protestniki so skušali vdreti v vladno poslopje ter poslopje osrednje volilne komisije, razbijali pa so tudi okna in vrata na okoliških zgradbah. Ob tem so nosili neuradne beloruske zastave in vzklikali slogane "Za svobodo", "Dol z Lukašenkom" in "Dol z gulagi".

V središče Minska so oblasti poslale ogromno policistov, da bi prekinili proteste. Policija je protestnikom preprečila, da bi vdrli v vladne prostore, in aretirala več sto protestnikov, med njimi tudi štiri opozicijske predsedniške kandidate Andreja Sannikova, Nikolaja Statkeviča, Grigorija Kostuseva in Vitalija Rimaševskija.

V spopadih s policijo je bilo huje ranjenih več deset protestnikov, huje pa je bil ranjen tudi predsedniški kandidat Vladimir Nekljajev, ki so ga zaradi poškodb glave prepeljali v bolnišnico. Njegova žena je za agencijo Reuters pozneje povedala, da je v bolnišnico prišla policija in Nekljajeva odpeljala.

Lukašenko napovedal, da bodo zatrli proteste
Lukašenko je protestnike že ob oddaji svojega glasu opozoril, da bo razgnal vsakršne proteste. "Protestniki naj si preberejo zakone, da bodo videli, kaj jih čaka. Delovali bomo popolnoma v skladu z zakonom," je povedal stari novi predsednik in izrazil prepričanje, da na osrednjem trgu v Minsku ne bo nikogar.

Lukašenko je po aretacijah pozdravil akcijo policije, češ da je bila neomajna proti "barbarizmu in uničevanju" ob protestih. Opozicijo je grajal kot "razbojnike" in dodal, da "v Belorusiji ne bo revolucije in kaznivih dejanj".

Lukašenko, ki ga številni označujejo za zadnjega evropskega diktatorja, je tako dobil še četrti petletni mandat na čelu Belorusije. Prvič je Lukašenko zmagal na volitvah leta 1994, nato pa še na leta 2001 in 2006, a razen prvih volitev preostale po mnenju Zahoda niso bile izvedene po mednarodnih standardih.

Večina Lukašenkovih tekmecev za zapahi