Putin je prisegel za peti predsedniški mandat. Foto: Reuters
Putin je prisegel za peti predsedniški mandat. Foto: Reuters

71-letni Putin si je nov predsedniški mandat zagotovil na marčnih volitvah, na katerih je osvojil 87,28 odstotka glasov. Dosegel je svojo najvišjo podporo doslej, ki pa jo gre po mnenju opazovalcev pripisati predvsem represiji.

Le nekaj tednov prej je v zaporu na arktičnem območju umrl eden njegovih najglasnejših kritikov Aleksej Navalni. Kritiki so opozorili, da volitve niso bile ne poštene in ne demokratične.

Putin, ki je bil za predsednika Rusije prvič izvoljen leta 2000, bi se letos moral posloviti s položaja, a ker so Rusi pred štirimi leti podprli spremembe ustave in njegove dosedanje mandate izničili, bo lahko ostal na čelu države do leta 2036. Putin, ki se je v Kremelj vrnil leta 2012, potem ko je bil štiri leta predsednik vlade, je tako kot predsednik največje države na svetu prisegel že petič. Prireditev je prenašala tudi ruska državna televizija.

Bo Mišustin novi stari premier?

Prvi mož Kremlja se je pred inavguracijo sešel s predsednikom vlade Mihailom Mišustinom in ministri. V skladu z ustavo je vlada po Putinovi prisegi odstopila, Putin pa bi lahko še danes imenoval novega premierja. To bi lahko bil tudi Mišustin.

Putin se je na inavguracijo v veliko palačo v Kremlju pripeljal v limuzini aurus, nato pa se je sprehodil do dvorane svetega Andreja, kjer je opravil predsedniško prisego in imel kratek nagovor. V njem je dejal, da je država enotna in da bodo premagali vse ovire. "Služiti Rusiji je velika čast, odgovornost in sveta dolžnost," je izjavil in obljubil, da bo država sedanje težko obdobje preživela in iz njega izšla kot zmagovalka. "To težko obdobje bomo preživeli dostojanstveno in postali še močnejši. Skupaj bomo premagali vse ovire, uresničili vse, kar smo načrtovali, in skupaj bomo zmagali," je še dodal. Pa tudi: "Ne zapiramo vrat dialogu z Zahodom, a ta bi moral potekati pod enakopravnimi pogoji. Dogovori o strateški stabilnosti so mogoči." Poudaril je še, da bi moral biti ruski državni sistem "odporen proti vsem grožnjam in izzivom".

Prejel je tudi blagoslov patriarha Ruske pravoslavne cerkve.

Že v ponedeljek je Putin sprejel predsednika vlade Mihaila Mišustina. Foto: Reuters
Že v ponedeljek je Putin sprejel predsednika vlade Mihaila Mišustina. Foto: Reuters

Večina držav članic EU-ja, tudi Slovenija, brez predstavnika

Ameriško zunanje ministrstvo je že prej sporočilo, da na inavguracijo ne bodo poslali svojega predstavnika. "Menimo, da volitve nikakor niso bile svobodne in poštene, a Putin je predsednik Rusije in še nekaj časa bo tako," je dejal predstavnik ministrstva Matthew Miller. Tudi v Londonu in Ottawi so sporočili, da v Moskvo ne bodo poslali nikogar. Na slovesnosti ni bilo niti veleposlanika Evropske unije v Rusiji niti predstavnikov večine držav članic.

Tudi Slovenija na dogodek ni poslala svojega predstavnika. Kot je v ponedeljek za STA pojasnilo zunanje ministrstvo, se veleposlanica Slovenije v Moskvi Darja Bavdaž Kuret inavguracije Putina ni udeležila, ker je trenutno zunaj države akreditacije. Začasni odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Moskvi pa vabila od ruskih oblasti ni prejel.

"Menimo, da moramo nadaljevati izolacijo Rusije in posebej njenega zločinskega voditelja. Sodelovanje na Putinovi inavguraciji je za nas nesprejemljivo. Naša prioriteta ostaja pomoč Ukrajini in njenim ljudem v boju proti ruski agresiji," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis.

Povabljenci na Putinovo inavguracijo. Foto: Reuters
Povabljenci na Putinovo inavguracijo. Foto: Reuters

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je članicam Unije svetoval, naj se ne udeležijo inavguracije, češ da to ne bi bilo primerno. "Ukrajinci in številni drugi po svetu bi težko razumeli, da Putina obravnavamo kot obtoženca Mednarodnega kazenskega sodišča, odgovornega za vojno v Ukrajini, volitve kot nesvobodne in nepoštene, obenem pa bi se udeležili inavguracije," je dejal.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da želi današnja slovesnost "ustvariti iluzijo zakonitosti za skoraj dosmrtno bivanje na oblasti človeka, ki je Rusijo spremenil v državo agresorko, vladajoči režim pa v diktaturo".

Na dogodku francoski, madžarski in slovaški predstavnik

Svoje predstavnike pa so na dogodek poslale Francija, Madžarska in Slovaška. "Nismo v vojni z Rusijo in Rusi in ne želimo si spremembe vodstva v Moskvi," je v ponedeljek dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Predstavnik Kremlja je dejal, da so bili na inavguracijo povabljeni vsi vodje tujih diplomatskih predstavništev v državi.

Putin prisegel za nov šestletni mandat