Aktivisti med akcijo, s katero so izražali zahtevo, da se splav črta iz kazenskega zakonika. Foto: EPA
Aktivisti med akcijo, s katero so izražali zahtevo, da se splav črta iz kazenskega zakonika. Foto: EPA

V Nemčiji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena v prvih 12 tednih nosečnosti pod pogojem, da gre nosečnica pred tem na posvetovanje.

Dovoljena je tudi v določenih zdravstvenih primerih, na primer, kadar je ogroženo življenje ženske in po posilstvu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vendar pa so to izjeme po kazenskem zakoniku, ki določa, da je splav kaznivo dejanje.

Številni zato opozarjajo, da je zakon zastarel in škodljiv za ženske. Zato je vlada kanclerja Olafa Scholza imenovala posebno strokovno komisijo za reproduktivno samoodločanje in reproduktivno medicino, ki jo sestavljajo izključno ženske. Sprememba 153 let starega zakona je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.

V soboto sta v Münchnu potekala dva shoda – na enem so se zbrali zagovorniki splava ... Foto: Reuters
V soboto sta v Münchnu potekala dva shoda – na enem so se zbrali zagovorniki splava ... Foto: Reuters

V danes objavljenem poročilu je strokovna komisija ocenila, da "temeljna nezakonitost splava v zgodnjih fazah nosečnosti ni sprejemljiva" in da bi zakonodajalec moral ukrepati in poskrbeti, da bo splav zakonit in nekaznovan, je povedala koordinatorka komisije Liane Wörner.

Čeprav pod določenimi pogoji ni kaznovan, namreč splav ostaja nezakonit, kar ni pravično, meni komisija. Poudarila je tudi, da sprememba za ženske ni formalnost, saj jim je pomembno, ali je njihovo početje zakonito ali nezakonito. Sprememba pa bi vplivala tudi na obveznosti zdravstvenih zavarovalnic.

Komisija je še menila, da bi bila lahko pod določenimi pogoji, kot sta zaščita pravic donatoric in otroka, dopustna darovanje jajčeca in nadomestno materinstvo. Nemčija in Luksemburg sta namreč edini članici Evropske unije, v katerih je darovanje jajčec prepovedano.

Deli poročila so prejšnji teden že prišli v javnost – v njem naj bi bil tudi stavek, da je zakon, ki kriminalizira vsako žensko, ki opravi splav, nevzdržen. Strokovnjaki pa menijo, da bi morala biti še naprej prepovedana prekinitev nosečnosti po tem, ko je plod sposoben preživeti zunaj maternice, kar na splošno velja pri približno 22 tednih.

Vlada sicer ni obvezana sprejeti priporočil komisije.

Šele leta 2022 je bil v Nemčiji po poskusih aktivistov proti splavu, ki so si prizadevali za pregon nekaterih ginekologov, odpravljen zakon iz nacističnega obdobja, ki je zdravnikom prepovedoval oglaševanje storitev splava.

... na drugem pa nasprotniki. Foto: Reuters
... na drugem pa nasprotniki. Foto: Reuters

Zagovorniki: Zdajšnji zakon ščiti otroke

Predlog spremembe ima tudi nasprotnike. Opozicijski poslanci, zlasti iz konservativne Krščanskodemokratske unije/Krščanskosocialne unije (CDU/CSU) in skrajno desne Alternative za Nemčijo, trdijo, da je veljavni zakon v zdajšnji obliki splošno sprejet in zagotavlja potrebno zaščito nerojenih otrok.

Trdijo tudi, da so splavi, čeprav so nezakoniti, dostopni in da se zelo redko zgodi, da se zaradi njih začne kazenski pregon. Napovedali so pritožbo zoper priporočene spremembe na ustavno sodišče, poroča Guardian.

AfD se celo zavzema za zaostritev obstoječega zakona, saj meni, da se zdaj opravi preveč splavov. Eden od njihovih argumentov je, da bi Nemčija potrebovala manj priseljencev, če bi bila rodnost v državi višja.

Vzporednice z ZDA in Poljsko

Zagovorniki spremembe zakona so opozorili tudi na dogajanje v drugih državah, kot so ZDA in sosednja Poljska, kjer je pravica do splava zelo pereča tema. Vrhovno sodišče ZDA je leta 2022 namreč odpravilo pravico do splava na nacionalni ravni. Na Poljskem pa so prejšnji teden poslanci naredili prvi korak k omilitvi strogih pravil o splavu v državi, vključno s prizadevanji za dekriminalizacijo tega dejanja.

Privrženci pravice do splava pozdravljajo tudi nedavno pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da Evropska unija pravico žensk do splava zapiše v listino EU-ja o temeljnih pravicah in da naj v Franciji splav postane ustavna pravica.