Protestniki so zaprli več cest in železniško progo. Foto: EPA
Protestniki so zaprli več cest in železniško progo. Foto: EPA
Ob obletnici referenduma v Kataloniji protestni shodi

Več sto ljudi je v mestu Girona zasedlo železniške tire za hitre vlake, množice ljudi pa so zaprle tudi glavne ulice Barcelone in mesta Lleida ter avtocesto AP-7, pomembno prometnico, ki vodi do francoske meje.

K protestu je na spletu pozval Odbor za obrambo republike, sestavljen iz skupin državljanov, ki je bil ustanovljen za pomoč pri pripravi lanskega referenduma.

Quim Torra pohvalil izvajanje pritiska
Katalonski predsednik Quim Torra je pozval k nadaljnjemu pritisku za neodvisnost. "Vse se je začelo 1. oktobra in vse se vrača k 1. oktobru," je na slovesnosti v vasici Sant Julia de Ramis na severu Katalonije dejal Torra. Tam so bili med drugim razobešeni transparenti z geslom "Ni pozabe, ni odpuščanja". V Gironi so poleg tega aktivisti s pročelja stavbe regionalne vlade odstranili špansko zastavo in razobesili katalonsko. Torra je v svojem nagovoru pohvalil njihova dejanja, rekoč, da "dobro izvajajo pritisk".

Španski zunanji minister Josep Borrell, sicer Katalonec, je dejal, da so Torra in katalonska vlada odgovorni za javni red. "Še naprej bomo poskušali zmanjševati napetosti ... in zahtevali, da vsak sprejme svojo odgovornost," je povedal novinarjem v Madridu.

Puigdemont: Edina pot mednarodno priznana republika
Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont je medtem zagovornike neodvisnosti Katalonije nagovoril v videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. Pozval jih je, naj "ne zaidejo z edine možne poti za življenje v polni demokraciji – dosego republike in njenega mednarodnega priznanja".

Na ulicah Barcelone se je zvečer zbralo več tisoč ljudi na demonstracijah, h katerim so pozvale različne organizacije. V središču mesta so razprli transparent z napisom "Samoodločba je človekova pravica".

Ob 42-odstotni udeležbi 90 odstotkov za neodvisnost
V Kataloniji je 1. oktobra lani kljub prepovedi španskega ustavnega sodišča potekal referendum o katalonski neodvisnosti, ki jo je ob 42-odstotni udeležbi podprlo 90 odstotkov udeležencev in udeleženk. Policija je skušala na več voliščih glasovanje preprečiti tudi s silo, pri čemer je bilo ranjenih več kot 800 ljudi, posnetki policijskega nasilja pa so zgrozili evropsko javnost.

Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".

Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo in prevzela naloge ter pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Razpustila je tudi katalonski parlament in razpisala nove volitve, ki pa so na oblast v Kataloniji spet pripeljale zagovornike neodvisnosti.

Eno leto po referendumu je več kot deset članov odstavljene vlade in predstavnikov civilnodružbenih gibanj zaradi organizacije referenduma še vedno v priporu oziroma v izgnanstvu, kamor so se zatekli pred pregonom. Španske oblasti jih obtožujejo zlorabe javnih sredstev in upora, zaradi česar jim grozi do 30 let zapora.

Ob obletnici referenduma v Kataloniji protestni shodi