Na tranzitnih območjih madžarske oblasti hrano sicer dajejo doječim materam in otrokom, a so jim zabičale, da hrane ne smejo deliti z drugimi družinskimi člani. Foto: Reuters
Na tranzitnih območjih madžarske oblasti hrano sicer dajejo doječim materam in otrokom, a so jim zabičale, da hrane ne smejo deliti z drugimi družinskimi člani. Foto: Reuters
Madžarski premier Viktor Orban je med večmesečno migrantsko krizo v Evropi v letih 2015 in 2016 prvi zaprl meje države ter uvedel stroge ukrepe in zakone proti nezakonitim migrantom in beguncem. Foto: Reuters

"Vlada je s tem, da odreka hrano ljudem, ki so v njeni oskrbi, dosegla novo dno nehumanosti, s čimer krši zakone za zaščito človekovih pravic, vključujoč svojo obvezo kot članica EU-ja," je dejala Lydia Gall s Human Rights Watcha (HRW). "Ta prezir do dobrobiti ljudi je cinično dejanje, s katerim ljudi prisilijo, da se odpovedo prošnji za azil in zapustijo Madžarsko," je še dodala.

Gre predvsem za tiste prebežnike, ki so jim prošnjo za azil na prvi stopnji zavrnili in želijo vložiti pritožbo. V času pritožbenega postopka so prosilci za azil nameščeni v zaprtem tranzitnem območju na meji med Madžarsko in Srbijo. Nekaterim odrekajo hrano. Med pritožbenim postopkom ne morejo vstopiti na Madžarsko, se pa lahko kadar koli vrnejo v Srbijo, navaja organizacija, ki se sklicuje na navedbe prosilcev za azil in njihovih odvetnikov.

Evropska komisija začela postopek pred Sodiščem EU-ja
HRW tako poroča, da so madžarske oblasti zavrnile hrano dvema afganistanskima družinama in dvema Sircema, potem ko so jim zavrnili prošnjo za azil, kar dopušča nova zakonodaja. Doječim materam in otrokom iz Afganistana sicer zagotavljajo hrano, a so jim prepovedali, da bi jo delili z drugimi člani družine.

Madžarski helsinški odbor (HHC) je zoper Madžarsko podal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ECtHR), ki je Madžarski 10. avgusta odredilo, da mora omenjenima afganistanskima družinama zagotoviti hrano. A takšnih primerov naj bi bilo še več.

Kriminalizirali pomoč prebežnikom
Madžarska je julija sprejela zakonodajo Stop Soros, uperjeno predvsem proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški milijarder in človekoljub madžarskih korenin George Soros. Nova zakonodaja kriminalizira vsakršno pomoč, ki bi jo nacionalne, mednarodne in nevladne organizacije ali katera koli druga oseba nudile posameznikom, ki želijo zaprositi za azil ali dovoljenje za prebivanje na Madžarskem.

V zakonodaji so tudi ukrepi, ki omejujejo svoboščine posameznikov, saj je vsakomur, ki je na podlagi te zakonodaje v kazenskem postopku – torej tistim, ki pomagajo prebežnikom, ali tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za vložitev prošnje za azil – prepovedano približevanje tranzitnim območjem na madžarskih mejah, kjer so prosilci za azil. Sankcije segajo od začasnega pridržanja do enoletne zaporne kazni in izgona iz države.