Vseh 67 javanskih nosorogov živi v parku, ki ga ogroža ognjenik Anak Krakatav. Foto: Reuters
Vseh 67 javanskih nosorogov živi v parku, ki ga ogroža ognjenik Anak Krakatav. Foto: Reuters

Med 430 žrtvami cunamija sta bila tudi dva delavca parka Ujung Kulon (izg. udžung kulon). Številni deli parka, ki leži povsem na zahodu Jave, so uničeni, a vsi javanski nosorogi – edini na svetu – so ostali nepoškodovani. Po navadi ti nosorogi živijo ob južni obali parka, cunami pa je zadel severno. Vseeno ostajajo v nevarnosti in vztrajno se iščejo možnosti, kako in kam bi jih preselili. Ognjenik, ki je sprožil cunami, je namreč še vedno delujoč, bruha pepel in ostaja bojazen pred novim cunamijem, piše BBC.

Sorodna novica Indonezija v visoki pripravljenosti pred izbruhom ognjenika

Javanski nosorog je najbolj ogrožena izmed petih vrst nosorogov na svetu. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) jo je na t. i. rdečem seznamu uvrstila med skrajno ogrožene. Zaradi cunamija je v nevarnosti celotna vrsta javanskega nosoroga, ki je nekoč živel po džungli jugovzhodne Azije in Indije, zdaj pa jih je le še 67 v omenjenem parku. Populacija se je hitro zmanjševala, med drugim zaradi lova in uničevanja habitata zaradi kmetijstva. Po podatkih Svetovnega sklada za naravo (WWF) je zadnji javanski nosorog v Vietnamu poginil leta 2010.

Zemljevid parka in oddaljenost od otoka Krakatav, kjer je ognjenik. Foto: Google Maps
Zemljevid parka in oddaljenost od otoka Krakatav, kjer je ognjenik. Foto: Google Maps

Iskanje novega prostora za nosoroge
"Če izgubimo to populacijo, v parku, izumre celotna vrsta, saj
nikjer po svetu ni nobenih javanskih nosorogov več," je za BBC povedala Nicola Loweth iz WWF-a. "Zavedamo se, da javanski nosorogi ne morejo živeti le v Ujung Kulonu," je dodal Widodo Sukohadi Ramono, predsednik indonezijske fundacije za nosoroge, ki pravi, da obstajajo načrti za premestitve manjših skupin nosorogov na drugo lokacijo, čeprav je precej okoliščin, ki jih morajo upoštevati. Nosorogi, ki bi jih preselili, bi morali biti vsi v dobrem zdravstvenem stanju, tesno povezani med sabo in sposobni razmnoževanja. Nova lokacija mora imeti več kot 200 vrst rastlin, ki predstavljajo hrano za javanske nosoroge.

Hkrati mora imeti velike zaloge vode, ustrezna tla in podnebje. Kot pravijo, je težko najti idealno bivališče, ki bi morala ob tem obsegati vsaj pet tisoč hektarjev. Obenem morajo vedeti, kakšne bolezni obstajajo na novi lokaciji in ali so tam morebitni plenilci. Indonezijska vlada naj bi že nekaj časa iskala ustrezen prostor za naselitev te vrste nosoroga. Eno lokacijo naj bi našli lani, a se načrt ni uresničil. Kot pravijo na vladi, obstajajo številne ovire, tehnični, zunanji in notranji dejavniki, ki jih morajo upoštevati.