42-letni Pita Limjaroenrat, ki je diplomiral na Harvardu, je dejal, da je pripravljen postati 30. tajski premier. Foto: Reuters
42-letni Pita Limjaroenrat, ki je diplomiral na Harvardu, je dejal, da je pripravljen postati 30. tajski premier. Foto: Reuters

Stranka Move Forward je po podatkih volilne komisije osvojila približno 150 sedežev v 500-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je s približno 140 sedeži uvrstila prav tako opozicijska stranka Pheu Thai, ki jo vodi 36-letna Paetongtarn Šinavatra in ki so ji javnomnenjske raziskave napovedovale zmago. Z vojsko podprta vladajoča stranka Združeni tajski narod, ki je prišla na oblast po državnem udaru leta 2014, je utrpela velike izgube.

Na končne izide volitev bo treba počakati še nekaj tednov.

Pita Limjaroenrat je na Twitterju že zapisal, da je pripravljen postati naslednji predsednik tajske vlade. Njegova stranka se med drugim zavzema za odpravo obveznega služenja vojaškega roka in reformo monarhije. "Skupaj bomo spremenili državo," je še tvitnil in dodal, da želi biti na čelu vlade za vse Tajce, tudi tiste, ki se z njegovo politiko ne strinjajo.

Čeprav se zdi koalicija med stranko Naprej in Pheu Thai verjetna, obe stranki za vstop v vlado potrebujeta podporo drugih strank. Generali so namreč po vojaškem udaru leta 2017 spremenili ustavo v svojo korist: poleg 500 novoizvoljenih poslancev o vodji vlade odloča tudi 250 neizvoljenih senatorjev, ki jih imenuje vojska. Malo verjetno je, da bodo ti podprli opozicijo.

Na Tajskem so politične razmere precej nestabilne. Foto: Reuters
Na Tajskem so politične razmere precej nestabilne. Foto: Reuters

Tako bi lahko sedanji premier Prajut Čan Oča, ki je na oblasti od leta 2014, ali druga z vojsko povezana stranka kljub porazu na volitvah teoretično vodil manjšinsko vlado. Prajut je pred dnevi napovedal, da se bo v primeru poraza umaknil iz politike.

Da lahko stranka predlaga kandidata za premierski položaj, mora osvojiti vsaj 25 sedežev v spodnjem domu. Za izvolitev kandidat potrebuje skupno 376 glasov v obeh domovih parlamenta, kar pomeni, da bo oblikovanje koalicije za opozicijo najverjetneje neizbežno.

Po mnenju opazovalcev bi na Tajskem lahko izbruhnili protesti, če izvolitev premierja ne bo odražala volje ljudi. Mnogi se bojijo, da bi lahko vojska ob morebitni zmagi opozicije posredovala. Država ima namreč dolgo zgodovino državnih udarov. Ne nazadnje se je tudi Prajut leta 2014 kot načelnik tajske vojske na oblast zavihtel z vojaškim udarom, v katerem je z oblasti spravil teto Paetongtarn, Jingluk Šinavatra.