Prepoved gojenja maka za opij izdal talibanski vrhovni voditelj Hibatula Akundzada. Foto: AP
Prepoved gojenja maka za opij izdal talibanski vrhovni voditelj Hibatula Akundzada. Foto: AP

Urad ZN-a za mamila in kriminal (UNODC) v novem poročilu ugotavlja, da se je gojenje maka za pridelavo opija v letu 2023 zmanjšala samo na 10.800 hektarjev z 233.000 hektarjev v lanskem letu, s čimer se je ponudba skrčila le na 333 ton.

Talibani so oblast v Afganistanu znova prevzeli avgusta 2021 in aprila 2022 uvedli prepoved gojenja maka, iz katerega pridobivajo opij, ki je ključna sestavina za proizvodnjo heroina.

Prepoved gojenja maka za pridelavo opija je pomenila velik pritisk na afganistanske kmete, ki so v vojnah razdejani državi odvisni od obdelovanja zemlje, vrednost opija pa je znatno presegala vrednost drugih kmetijskih izdelkov.

Kot v svojem poročilu ugotavlja UNODC, bi lahko imel upad pridelave opija velik vpliv na gospodarstvo Afganistana in s tem na življenja prebivalcev, od katerih jih je kar dve tretjini za preživetje odvisnih od humanitarne pomoči.

Največ opija pridelajo v južnih afganistanskih pokrajinah. Foto: Reuters
Največ opija pridelajo v južnih afganistanskih pokrajinah. Foto: Reuters

Nevarnost vzpona sintetičnih opioidov

"V prihodnjih mesecih bo Afganistan nujno potreboval znatne naložbe v trajnostna sredstva za preživetje, da bi afganistanskim kmetom zagotovil druge priložnosti namesto opija," je dejala izvršna direktorica UNODC-ja Ghada Waly.

Po njenih besedah to predstavlja resnično priložnost za doseganje dolgoročnih rezultatov proti nezakoniti trgovini z opijem in škodi, ki jo povzroča tako lokalno kot globalno.

Ogromno krčenje ponudbe iz Afganistana, ki je včasih zagotavljal 80 odstotkov pridelave opija, bi lahko sčasoma privedla do zmanjšanja uporabe po svetu, ugotavlja UNODC, a opozarja, da to prinaša tudi nevarnost uporabe njegovih alternativ, kot so fentanil in sintetični opioidi.

Talibani so že leta 2000 med svojo prejšnjo vladavino v Afganistanu prepovedali gojenje maka za opij, da bi si pridobili mednarodno legitimnost, a so se spopadali z negativnimi odzivi domače javnosti.

Veliko kmetov je po prepovedi sicer prešlo na pridelavo pšenice, a je bil zaslužek veliko manjši kot z gojenjem maka.