Ko sta Katsunori in Kaori Osaka dobila prvega otroka, sta živela v utesnjenem stanovanju v Nagoji, mestu z več kot dvema milijonoma prebivalcev. Kmalu sta ugotovila, da vzgajanje otroka v velemestu ni enostavno, ker pa sta si želela še enega otroka, je bila izbira le ena -selitev na podeželje.

Odločila sta se za Nagi, kjer je odrasel Katsunori. S 6.000 prebivalci je z grički obdano mestece, znano po vzreji cenjene govedine vagju, popolno nasprotje Nagoje - brez gneče, brez smoga, brez dolgih voženj v službo, brez prostorske stiske. A Nagi ima še eno prednost - v državi, ki jo pesti nizka rodnost in kronično staranje prebivalstva, ima to mestece edinstveno politiko spodbujanja rodnosti.

Družine za svojega prvega otroka prejmejo enkratno plačilo 100.000 jenov (729 evrov), 150.000 jenov za drugega (1.190 evrov) in kar do 400.000 jenov (3.170 evrov) za petega, v svoji reportaži poroča CNN.

Nagi dviga ta znesek vse od leta 2004, ob tem pa ponuja še številne druge bonitete za tiste, ki se odločijo za otroka. Med njimi subvencionirana stanovanja in vrtce, brezplačna cepljenja in štipendije. In, kot kaže, praksa deluje - v soseski, kjer živita zakonca Osaka, ima večina parov tri ali več otrok, kar je povsem drugačna slika od preostale Japonske.

Med letoma 2005 in 2014 se je stopnja rodnosti v Nagiju podvojila, z 1,4 otroka na 2,8. Japonsko povprečje je 1,46.

Vse starejša Japonska

Na Japonskem rodnost strmo upada od 70. let dalje. Letos je bilo rojenih 921.000 otrok, medtem ko je bilo število umrlih 1,37 milijona. Japonska ima 127 milijonov prebivalcev, otroci pa predstavljajo le 12,3 odstotka te številke. Za primerjavo: v ZDA je ta delež 18,9 odstotka, na Kitajskem 16,8, v Indiji pa 30,8.

In do leta 2065 naj bi število japonskega prebivalstva padlo na vsega 88 milijonov. Tokio ima z devetimi milijoni prebivalcev in stopnjo rodnosti 1,17 najnižjo rodnost izmed vseh japonskih prefektur, poleg tega pa je čakalna lista za jasli daleč najdaljša.

Japonske vladne politike so močno otežile zaposlenim staršem, da usklajujejo kariero z družino, je za CNN povedal Hirokazu Kato, profesor ekonomije na meidžijevski univerzi v Tokiu. Delodajalci zahtevajo vse več od svojih zaposlenih, Japonci in Japonke pa vse dlje odlašajo s poroko. Poleg tega je Japonska tradicionalna družba, v kateri se do neke mere še vedno pričakuje od žensk, da bodo pustile svojo službo in skrbele za otroka, kar pa ambicioznim Japonkam ne diši.

Eden izmed dejavnikov je tudi konstantna selitev prebivalstva s podeželja v mesta, kjer pa so stanovanja majhna in draga. Več kot 93 odstotkov japonskega prebivalstva živi v urbanih delih, kjer je za številne pare imeti otroka preprosto pretežko.

Do družin prijazno okolje

Vlada se sicer trudi z določenimi olajšavami za starše in lažjim dostopom do vrtcev, a rezultati niso dovolj veliki, da bi zajezili staranje prebivalstva.

V Nagiju je drugače - čeprav življenje ostaja precej tradicionalno in se pari poročajo mladi, pa kar 70 odstotkov žensk, ko postanejo mame, še naprej dela, pogosto kot pisarniške delavke ali učiteljice. Nekatere večje družine še vedno živijo vse pod eno streho (ali pa vsaj v isti soseski), tako da lahko zaposlenim staršem na pomoč priskočijo stari starši otrok.

"Naš cilj je v Nagiju ustvariti do družin prijazno okolje," pravi Nobue Sasaki, predstavnik mestnih oblasti. Kot kaže, jim uspeva.