Touadera, veteran srednjeafriške politike, se je v zadnjih letih za varnostne usluge obrnil k Rusiji. Foto: Reuters
Touadera, veteran srednjeafriške politike, se je v zadnjih letih za varnostne usluge obrnil k Rusiji. Foto: Reuters

66-letni Touadera, ki je trenutno v drugem letu drugega mandata, bi z uveljavitvijo ustavnih sprememb tem lahko vladal vsaj še 14 let. Predsedniški mandat bi se namreč podaljšal s pet na sedem let, leta na čelu njegovega drugega mandata pa bi se začela šteti znova.

Volilno pravico na referendumu ima okoli 1,9 milijona izmed skupno 5,5 milijona prebivalcev Srednjeafriške republike, poroča Deutsche Welle. Iz prestolnice Bangui za zdaj poročajo o skromni volilni udeležbi. Ustavno sodišče bo izide objavilo šele osem dni po volitvah. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo ustavne spremembe prejele zeleno luč.

Nasprotniki 66-letnega voditelja države obtožujejo, da želi ostati "dosmrtni predsednik". Opozicijska stranka Unija za srednjeafriško obnovo je medtem volivce pozvala, naj referendum bojkotirajo in ga označile za "veliko goljufijo".

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) s sedežem v New Yorku je pred današnjim referendumom obtožila vlado Srednjeafriške republike, da zatira politično opozicijo, civilno družbo in medije.

Wagnerjevci poleg predsednika v državi varujejo tudi rudnik diamantov. Foto: Reuters
Wagnerjevci poleg predsednika v državi varujejo tudi rudnik diamantov. Foto: Reuters

Wagnerjevci nadzirajo potek referenduma

Potek volitev nadzirajo varnostne sile iz sosednje Ruande in tudi Rusije. Med njimi so tudi pripadniki najemniške zasebne vojske Wagner, ki v Srednjeafriški republiki varujejo in upravljajo rudnike diamantov.

Wagnerjevci so zavezniki predsednika Touadere, saj so državnim silam od leta 2018 večkrat pomagali zatreti poskuse upora v državi. Ustavne spremembe tudi predvidevajo, da predsednik dobi več pristojnosti o odločitvah rudarjenja v primerjavi z narodno skupščino, zato Wagner podpira ustavne spremembe.

Z diamanti bogata država ena revnejših

Srednjeafriška republika je neodvisnost od Francije razglasila leta 1960. Država je bogata z diamanti, zlatom, lesom in tudi nafto, vendar je kljub temu ena izmed najrevnejših na svetu.

Njene institucije so šibke, državljani imajo omejen dostop do osnovnih storitev, infrastruktura je neustrezna, nasilje na podlagi spola je zelo razširjeno, spodkopana je družbena struktura, navaja Svetovna banka.

Številni spopadi po letu 2012

V državi so varnostne razmere nestabilne od leta 2013, ko je izbruhnila državljanska vojna in so strmoglavili takratnega predsednika Francoisa Bozizeja. Uporniške skupine trenutno nadzorujejo velika območja 620.000 kvadratnih kilometrov velike države. Združeni narodi so za Srednjeafriško republiko leta 2014 ustanovili misijo Minusca in v državo napotili okoli 15.000 pripadnikov.

Touadera s Putinom na nedavnem rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu. Foto: Reuters
Touadera s Putinom na nedavnem rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu. Foto: Reuters

Država se je v zadnjih letih za varnostno pomoč sicer raje obrnila na sosednjo Ruando in Rusijo, ki je na območje napotila wagnerjevce. Ti so prisotno v številnih afriških državah, kjer v zameno za upravljanje z naravnimi viri državnim oblastem pomagajo pri zagotavljanju varnosti.

Touadera veteran srednjeafriške politike

Predsednik Touadera je že vrsto let v vrhu srednjeafriške politike. Med letoma 2008 in 2013 je bil premier pod predsednikom Francoisem Bozizejem. Prvič je bil za predsednika izvoljen leta 2016 in nato znova leta 2020. Veliko mednarodnega prahu je dvignil lani, ko je kriptovaluto bitcoin razglasil za uradno valuto Srednjeafriške republike.