"Odločili smo se, da končamo režim, kot ga poznate, zaradi vse slabših varnostnih razmer in slabega vodenja," je v televizijskem nagovoru dejal polkovnik Amadou Abdramane.

Vojska je posvarila tudi pred tujim posredovanjem, poroča BBC. "Vse zunanje partnerje prosimo, naj se ne vmešavajo. Kopenske in zračne meje bodo zaprte, dokler se razmere ne stabilizirajo," je nadaljeval Abdramane. Delovanje vseh državnih institucij je suspendirano, od 22.00 do 5.00 po lokalnem času pa bo po njegovih besedah do preklica veljala policijska ura.

Vojska se je v četrtek postavila na stran uporniških pripadnikov varnostnih sil, poroča Al Džazira. Vojaške sile pod vodstvom generala Abdouja Sidikouja Isse so sporočile, da je namen te odločitve zagotoviti "fizično integriteto predsednika in njegove družine" ter preprečiti "smrtonosni spopad med različnimi varnostnimi silami", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja predsednikove garde, general Omar Tchiani, bi po nepotrjenih poročilih prevzel vodenje vojaškega sveta v državi, poroča dpa.

Podporniki udara z ruskimi zastavami

Pred narodno skupščino se je danes zbralo več sto podpornikov državnega udara, ki so predvajali provojaško glasbo. Številni med njimi so mahali z ruskimi zastavami in kričali protifrancoske slogane. V nekdanji francoski kolonija se vse bolj razrašča nezadovoljstvo nad vplivom Francije v sahelski regiji, poroča Al Džazira.

Podporniki državnega udara so tudi napadli sedež stranke predsednika Bazouma in ga zažgali, ob tem pa metali kamenje in zažigali avtomobile pred poslopjem, poroča BBC.

Zunanji minister: Vlada Bazouma edina legitimna in zakonita oblast

Zunanji minister Nigra Hassoumi Massoudou je medtem upornike znotraj vojske in predsedniške garde pozval, naj izpustijo predsednika Bazouma in svoje zahteve rešijo z dialogom.

Izvoljena vlada predsednika Bazouma ostaja edina "legitimna in zakonita oblast" v državi, je dejal za France24.

"Zgodil se je poskus državnega udara, vendar vanj ni bila vpletena celotna vojska," je poudaril Massoudou, ob tem pa dodal, da je "vse mogoče doseči z dialogom, vendar morajo delovati institucije republike".

Zunanji minister je povedal še, da se je pogovarjal z Bazoumom in da je s predsednikom in njegovo družino vse v redu.

EU, ZN in Rusija pozivajo k izpustitvi Bazouma

Stranke vladajoče koalicije v prestolnici Niamey pa so v izjavi obsodile "samomorilsko in protirepubliško norost" in navedle, da so "nekateri pripadniki predsedniške straže ugrabili predsednika" in njegovo družino.

Sorodna novica Poskus državnega udara v Nigru: predsedniška garda zadržuje predsednika

Po objavi sporočila vojakov pod vodstvom Abdramaneja je ameriški državni sekretar Antony Blinken pozval k izpustitvi predsednika Bazouma. Na novinarski konferenci na Novi Zelandiji je dejal, da "gre očitno za poskus nasilnega prevzema oblasti in rušenja ustave". Blinken je Bazoumu obljubil "neomajno podporo" Washingtona in vojsko pozval k njegovi takojšnji izpustitvi. Tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je povedal, da je govoril s predsednikom Nigra in mu ponudil polno podporo ZN-a.

Poskus državnega udara v Nigru je že pred tem skupaj z ZN-om obsodil tudi EU. Za Bruselj je Niger eden izmed ključnih zaveznikov v boju proti nezakonitim migracijam iz Podsaharske Afrike.

Rusija se je danes pridružila pozivom ZN-a in EU-a po izpustitvi Bazouma, ki je bil pred dvema letoma izvoljen za predsednika Nigra.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) je prav tako sporočila, da "najostreje obsoja poskus nasilnega prevzema oblasti". Predsednik sosednjega Benina Patrice Talon je v sredo napovedal, da bo še danes odšel v Niger, da bo skušal posredovati med predsedniško gardo in predsednikom. "Verjamem, da je treba uporabiti vsa sredstva za ohranitev ustavnega reda v Nigru, idealno bi bilo, da bi se to zgodilo mirno in v harmoniji," je dejal.

Predsednik Bazoum je sicer eden ključnih zaveznikov Zahoda v boju proti islamističnim militantnim skupinam v Zahodni Afriki. Dve sosednji državi, Mali in Burkina Faso, sta v zadnjih letih prav tako doživeli državne udare, ki so jih sprožile džihadistične vstaje. V obeh državah so se novi vojaški voditelji razšli s Francijo, nekdanjo kolonialno silo, ki je vladala tudi Nigru.

Od razglasitve neodvisnosti od Francije leta 1960 so v tej sahelski državi, ki nima dostopa do morja, različni akterji izvedli že štiri državne udare in številne druge poskuse prevzema oblasti, tudi proti Bazoumu. Do enega takšnih poskusov je prišlo tudi zgolj nekaj dni pred njegovim slovesnim prevzemom položaja aprila 2021, ki je pomenil prvi demokratični prenos oblasti od razglasitve neodvisnosti od Francije.

Niger je obsežna zahodnoafriška država, ki leži v osrčju Sahela, kar dve tretjini njene površine pa prekriva puščava. Eno najrevnejših držav na svetu, ki meji na Mali, Burkina Faso, Nigerijo, Alžirijo, Libijo, Benin in Čad, pesti nasilje skrajnih islamističnih skupin, ki v državo vdirajo iz Malija in Nigerije in izvajajo napade. Skrajne skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, pa delujejo tudi v Nigru.