Pred vrhom G20, skupine 20 gospodarsko najpomembnejših držav, so se pojavile ocene, da bi se dvodnevno srečanje lahko končalo brez skupne izjave. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob prihodu v New Delhi v petek menil, da bo letos verjetno nekaj držav težje prepričati, da se v sklepni izjavi ostro obsodi Rusijo, ki je sicer del G20, zaradi vojne v Ukrajini.

Kot kaže, pa se je vrhu pod predsedujočo Indijo vendarle uspelo uskladiti glede sklepne deklaracije. Del besedila sprejete izjave, ki se nanaša na vojno v Ukrajini, naslavlja tako zahteve Rusije kot Zahoda, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sorodna novica Voditelji napovedali "zeleni most" med EU-jem, Bližnjim vzhodom in Indijo

Moskva je tako dosegla, da ruske agresije proti Ukrajini ne obsojajo več izrecno, kot je bilo to v lanski izjavi vrha G20 na Baliju. Namesto tega se izjava glede vojne v Ukrajini sklicuje samo na ustrezne resolucije Varnostnega sveta ZN-a.

Na drugi strani pa je Zahodu po poročanju DPA-ja uspelo izpogajati formulacijo, po kateri se morajo "vse države vzdržati grožnje s silo ali njene uporabe proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države".

Poleg tega izjava vsaj posredno kritizira ruske grožnje z jedrskim orožjem. "Uporaba ali grožnja z uporabo jedrskega orožja je nedopustna," piše v izjavi, kot je to predlagala Indija skupaj z Južno Afriko, Brazilijo in Indonezijo.

V njej ni poimenske omembe Rusije, kar je v nasprotju z denimo lanskoletno izjavo G20 z Balija, ki "najostreje obsoja agresijo Ruske federacije nad Ukrajino".

Ukrajina kritična do skupne izjave

"Ukrajina je hvaležna partnerjem, ki so hoteli v besedilo vključiti močno formulacijo. Obenem pa skupina G20 glede ruske agresije nad Ukrajino nima ničesar, na kar bi bila lahko ponosna," je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.

Nemški kancler Olaf Scholz je sicer ocenil, da skupna izjava "podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine".

Ruska pogajalka v indijski prestolnici Svetlana Lukaš je medtem za novinarje ocenila, da je tokratna izjava uravnotežena in jo Moskva pozdravlja.

Besedilo obravnava zahodne sankcije proti Rusiji

Za Moskvo naj bi bilo še posebej pomembno, da besedilo obravnava tudi ruske zahteve po omilitvi zahodnih sankcij. V izjavi tako pozivajo k zagotovitvi "takojšnjih in neoviranih pošiljk žita, hrane in gnojil iz Ruske federacije in Ukrajine". To naj bi bilo potrebno za zadovoljitev potreb držav v razvoju, zlasti tistih v Afriki.

"Na podlagi trdega dela vseh ekip je prišlo do soglasja o izjavi vrha voditeljev skupine G20 v New Delhiju," je dejal Modi na srečanju in ob tem naznanil sprejetje deklaracije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz krogov delegacij so pred tem poročali, da se je med pogajalci odvijal hud boj glede besedila sklepne izjave med 20 članicami skupine. Zahod naj bi se spopadal z zavezništvom Kitajske in Rusije, še navaja DPA.

Peking velja sicer za najpomembnejšega mednarodnega partnerja Moskve in še ni obsodil ruske agresije proti Ukrajini.

Brez poziva k opustitvi fosilnih goriv

Iskanje soglasja med članicami je v zadnjih letih vse težje, saj so ključne članice G20 globoko razdeljene glede ruske agresije proti Ukrajini in tudi glede financiranja boja proti podnebnim spremembam. Ta tema je bila ob Ukrajini v ospredju vrha.

Sklepna izjava sicer ne vsebuje poziva k dokončni opustitvi fosilnih goriv. Namesto tega voditelji skupine G20, ki predstavlja 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, priznavajo, da v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija "zahteva hitro, globoko in trajno zmanjšanje globalnih emisij toplogrednih plinov za 43 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2019".

V izjavi so še navedli, da podpirajo prizadevanja za potrojitev zmogljivosti obnovljive energije na svetovni ravni do leta 2030, hkrati pa so obljubili, da bodo okrepili ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.

Dvodnevni vrh G20, ki se bo zaključil v nedeljo, poteka pod sloganom Ena Zemlja, ena družina, ena prihodnost.

Afriška unija se kot stalna članica pridružuje skupini G20

Na povabilo Modija, gostitelja vrha dvajsetih najpomembnejših držav G20, se skupini pridružuje tudi Afriška unija (AU).

Kot je ob današnjem začetku srečanja v New Delhiju dejal Modi, so se s preostalimi članicami dogovorili, da Uniji ponudijo sedež stalne članice.

"V dogovoru z vsemi vami bi rad povabil predsedujočega Afriški uniji, naj zasede sedež stalne članice G20," je v uvodnem nagovoru dejal Modi. Predsednik Komorov Azali Assoumani, ki je trenutno na čelu AU-ja, je nato stopil do Modija in ga objel.

Poteza je bila v veliki meri pričakovana, šlo pa naj bi za pomembno diplomatsko zmago za Modija. Tega prihodnje leto čakajo nacionalne volitve in se je tudi kot gostitelj vrha G20 želel izkazati kot mednarodni državnik. Okrepitev vloge t. i. svetovnega juga je bil eden od njegovih ciljev.

Za zdaj je edina skupina držav, ki je članica G20, Evropska unija. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je tudi v New Delhiju, je pozdravil sprejem AU-ja. "EU je bil trden podpornik te pobude," je sporočil in dodal, da se veseli tesnega sodelovanja.

Zadovoljstvo je izrazila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "To je korak v smeri pravičnejše globalne arhitekture, za katero si je Slovenija vedno prizadevala. Le skupaj se lahko uspešno lotimo številnih skupnih izzivov - od prehranske varnosti do zelenega prehoda," je ministrstvo navedlo njene besede na družbenem omrežju X.

Iskanje soglasja znotraj G20 je bilo v zadnjih letih vse težje, tudi zaradi delitev glede vojne v Ukrajini.

Kot je v uvodnem nagovoru še dejal Modi, se svet spopada z veliko krizo zaupanja. "Vojna je to pomanjkanje zaupanja še poglobila. Če lahko premagamo covid, lahko premagamo tudi to krizo zaupanja," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Med drugimi osrednjimi temami vrha so še podnebne spremembe in reforma mednarodnega finančnega sistema.

Dvodnevnega srečanja se prvič – niti virtualno – ne bo udeležil kitajski predsednik Ši Džinping, znova pa ne bo niti ruskega predsednika Vladimirja Putina. Prvega bo nadomeščal premier Li Čjang, drugega zunanji minister Sergej Lavrov. Ameriški predsednik Joe Biden je izrazil razočaranje, ker Šija na srečanje ne bo.