Vojaška hunta, ki je oblast s prevratom prevzela lani julija, je v soboto sporočila, da nemudoma prekinja vojaško sodelovanje z ZDA, ki imajo v Nigru letalsko oporišče in še okoli 650 svojih vojakov za pomoč tamkajšnji vojski v boju proti džihadističnim skupinam.

Še pred sobotno odločitvijo nigrskih generalov se je prejšnji teden v državi mudila ameriška delegacija, ki je po besedah tiskovne predstavnice Pentagona Sabrine Singh imela "odkrite" pogovore z vladajočim vojaškim svetom.

"Delegacija ZDA je bila tam, da bi navedla številne pomisleke. Izrazili smo zaskrbljenost glede poti, na katero se je podal Niger. To so bili neposredni in odkriti pogovori na štiri oči, spregovorili smo o svojih pomislekih in slišali tudi njihove," je dejala Singh. "Ameriški predstavniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih odnosov Nigra z Rusijo in Iranom," je še pojasnila.

Po lanskem vojaškem udaru je hunta izgnala francoske in evropske vojake, medtem ko so ameriški vojaki ostali, a so jim omejili gibanje. Niger se je prav tako odločil za izstop iz krovne regionalne organizacije Zahodnoafriška gospodarska skupnost.

Podobno kot vojaški hunti v sosednjih Maliju in Burkina Fasu je tudi Niger okrepil sodelovanje z Rusijo, a se ni odločil za prihod ruskih sil.

Niger je že obiskalo več visokih predstavnikov ruske oblasti, med njimi tudi namestnik obrambnega ministra Junus-bek Jevkurov, medtem ko je Iran januarja obiskal nigrski premier Ali Mahamane Lamine Zeine.

V sobotni izjavi je vladajoča hunta dejala, da zavrača, kot je imenovala, lažne obtožbe ZDA, da bi Niger "podpisal tajni sporazum o uranu z Islamsko republiko Iran".