Gisele v domovini pogosto sodeluje pri različnih naravovarstvenih akcijah. Foto: AP
Gisele v domovini pogosto sodeluje pri različnih naravovarstvenih akcijah. Foto: AP

Diasova, ki jo je na ministrski položaj imenoval novi predsednik Jair Bolsonaro, je v pogovoru za neko radijsko postajo odgovorila na vprašanje, ali je Bündchenova ministrstvu povzročila kakšne težave, ker je v preteklosti že večkrat javno nasprotovala vladnim okoljskim načrtom.

"Absurdno je, kaj nekateri danes počnejo s podobo Brazilije. Iz meni neznanega razloga gredo v javnost in drugim predstavljajo sliko Brazilije in njene industrije, ki je napačna. Oprosti, Gisele Bündchen, morala bi biti prava ambasadorka države in spregovoriti o tem, da tvoja država skrbi za zaščito okolja, da je Brazilija na čelu gibanja za ohranitev vrst, ne pa, da svetu predstavljaš popačena dejstva o državi," je dejala ministrica.

Del Amazonije, ki je ostal zaščiten (tudi) zahvaljujoč Gisele. Foto: AP
Del Amazonije, ki je ostal zaščiten (tudi) zahvaljujoč Gisele. Foto: AP

Želi jo v svoji ekipi

Ob tem je 38-letno zvezdnico, ki je bila vrsto let najbolje plačana manekenka na svetu, v zadnjem času pa se ne sprehaja več po modnih stezah, ampak se odloča samo še za posamezne oglaševalske kampanje, pozvala, naj se pridruži brazilski vladi, da skupaj naredijo kaj dobrega, piše Guardian.

"Gisele bom povabila, da postane brazilska ambasadorka in pomaga svetu pokazati, da ob tem, ko pridelujemo mnoge pridelke za ves svet, tudi skrbimo za okolje. Kmalu bo dobila naše uradno povabilo."

Zaradi njene kritike prejšnji predsednik ustavil zakon

Manekenka, ki že vrsto let z možem, igralcem ameriškega nogometa Tomom Bradyjem in njunima dvema otrokoma živi v Bostonu, se na vabilo ali besede ministrice še ni odzvala. Za svoja okoljska prizadevanja je sicer dobila tudi naziv okoljske ambasadorke Združenih narodov.

Nedavno je javno nasprotovala predlogu o združitvi okoljskega in kmetijskega ministrstva pod eno streho in ga opisala kot "katastrofalno potezo brez vrnitve". Leta 2017 je nasprotovala predlogu zakona, s katerim bi 600.000 hektarjev amazonskega deževnega gozda odprli za izkoriščanje. Zaradi njenega nasprotovanja je takratni predsednik države Michel Temer na zakon vložil veto. Njegovo vlado je obtožila tudi, da Amazonijo na dražbi prodaja zasebnemu sektorju.