Max Verstappen, ki si lahko v nedeljo zagotovi drugi naslov svetovnega prvaka, je v Suzuki trikrat stal na odru za zmagovalce, a nikoli na najvišji stopnički. Foto: EPA
Max Verstappen, ki si lahko v nedeljo zagotovi drugi naslov svetovnega prvaka, je v Suzuki trikrat stal na odru za zmagovalce, a nikoli na najvišji stopnički. Foto: EPA

To je tudi dirka, na kateri si Max Verstappen lahko zagotovi naslov svetovnega prvaka. Nizozemec bi naslov ob ugodnem razpletu lahko ubranil že prejšnji konec tedna v Singapurju, a so se mu načrti sfižili pravzaprav že v sobotnih kvalifikacijah, ko je zaradi pomanjkanja goriva ostal brez zadnjega hitrega poskusa.

Suzuka ima eno redkih prog, ki je v obliki številke osem. Je ena najstarejših prog na koledarju formule ena, sprva so jo uporabljali kot testno progo pri japonskem avtomobilskem velikanu Hondi. Nazadnje so tu dirkali leta 2019, naslednji dve leti je japonski dirkaški konec tedna odpadel zaradi pandemije novega koronavirusa. Foto: Reuters
Suzuka ima eno redkih prog, ki je v obliki številke osem. Je ena najstarejših prog na koledarju formule ena, sprva so jo uporabljali kot testno progo pri japonskem avtomobilskem velikanu Hondi. Nazadnje so tu dirkali leta 2019, naslednji dve leti je japonski dirkaški konec tedna odpadel zaradi pandemije novega koronavirusa. Foto: Reuters

V Marina Bayu se je tudi končal zmagoviti niz asa iz Hasselta, potem ko je po petih zaporednih zmagah VN Singapurja sklenil na zanj skromnem 7. mestu. Njegova največja tekmeca, moštveni kolega pri Red Bullu Sergio Perez in Ferrarijev Charles Leclerc, sta zasedla prvi dve mesti in nekoliko stopila zaostanek v skupnem seštevku, ki pa je kljub vsemu še vedno izdaten.

Kar 104 točke prednosti ima Verstappen pred Leclercom, še dve več pred Perezom, do konca sezone pa je le še pet dirk. Če Suzuko zapusti s 112 točkami prednosti ali več, je Nizozemec za letos izpolnil glavni cilj.

Najpreprostejši recept za osvojitev naslova je zmaga in dodatna točka za najhitrejši krog. V tem primeru je popolnoma vseeno, na katerih mestih bosta dirko končala Leclerc in Perez. Če bo Verstappen zmagal in ne bo odpeljal najhitrejšega kroga, si bo naslov zagotovil, če Leclerc ne osvoji drugega mesta, Perez pa ne prvega itd.

Odločitev o novem (starem) svetovnemu prvaku utegne pasti prav na dirkališču, na katerem je do danes padlo največ tovrstnih odločitev v zgodovini tega športa. Suzuka je namreč kar 13-krat dala svetovnega prvaka v formuli ena, nazadnje leta 2011, ko si je drugi naslov v karieri privozil Sebastian Vettel.

Na japonski dirki je do danes nastopilo 20 različnih japonskih dirkačev, Juki Cunoda bo v nedeljo postal 21. Dvema Japoncema je na VN Japonske uspel najboljši izid, in sicer Aguriju Suzukiju, ki je bil leta 1990 z ekipo Espo Larousse tretji, enak dosežek je 12 let pozneje v sauberju uspel Kamuiju Kobajašiju.

Legendi kraljice motošporta James Hunt in Niki Lauda pred prvo dirko F1 za VN JaponskeFoto: AP
Legendi kraljice motošporta James Hunt in Niki Lauda pred prvo dirko F1 za VN JaponskeFoto: AP

Hunt v Fudžiju do edinega naslova
Prvo dirko za VN Japonske so organizirali leta 1976 v Fudžiju. Poskrbela je za razburljiv konec sezone. Avstrijski dirkač Niki Lauda, ki se je tistega leta skoraj ubil na Nürburgringu, se je ob koncu sezone kljub vsemu bojeval za naslov svetovnega prvaka z Britancem Jamesom Huntom. Bil je na dobri poti, nato pa se je med zadnjo dirko v Fudžiju zaradi izjemno slabih razmer – zaradi hudega naliva je bil večji del steze poplavljen – odločil japonsko preizkušnjo predčasno končati. Usoda naslova svetovnega prvaka je bila v Huntovih rokah. Ta je z mclarnom ostal na stezi, se bojeval kot lev in si s tretjim mestom zagotovil dovolj točk za skok na vrh lestvice svetovnega prvenstva. Svojega največjega tekmeca Laudo je premagal za pičlo točko. Zmagal je Američan Mario Andretti z lotusom, drugi je bil Francoz Patrick Depailler (Tyrrell).

Prvo dirko za VN Japonske so v Suzuki organizirali 1. novembra 1987. Dobil jo je Avstrijec Gerhard Berger (Ferrari) pred Brazilcem Ayrtonom Senno (Lotus) in Švedom Stefanom Johanssonom (McLaren).

Proga v osmici

Progo v Suzuki je leta 1962 zasnoval nizozemski arhitekt John Hugenholts. Je ena najstarejših prog na koledarju formule ena, sprva so jo uporabljali kot testno progo pri japonskem avtomobilskem velikanu Honda. Skozi leta so jo večkrat spremenili, današnjo obliko ima od leta 2003. Suzuka ima eno redkih prog, ki je v obliki številke osem. Vsebuje 17 zavojev - 9 desnih in 8 levih. Krog je dolg 5,807 km, dirkači jih bodo morali odpeljati 53 (307,573 km). Najhitrejšega je leta 2019 z mercedesom odpeljal Hamilton (1:30,983).

Epski boji Senne in Prosta
Fudži je ob krstni izvedbi gostil še tri dirke za VN Japonske, in sicer v letih 1977, 2007 in 2008. Preostale dirke je gostila Suzuka, kjer so bili ljubitelji bencinskih hlapov priča nekaterim izjemnim bojem in razpletom svetovnih prvenstev. Še najbolj izstopa boj McLarnovih dirkačev Alaina Prosta in Ayrtona Senne ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Brazilec je v Suzuki dvakrat osvojil naslov prvaka, Francoz enkrat. Leta 1988 je z zmago prvak postal Senna, leto dni pozneje Prost, a v spornih okoliščinah. Dirkača sta na dirki trčila pred šikano. Francoz je odstopil, Brazilec pa je zavoj obvozil, nadaljeval dirko in ohranil upe po naslovu z impresivno zmago. A po dirki so ga zaradi tega, ker se je na stezo vrnil mimo šikane in posledično ni odpeljal celotne dolžine japonske preizkušnje, diskvalificirali. Boj za naslov je bil odločen. Leta 1990 se je v podobnem položaju s ferrarijem znašel Prost. Ob točkovni ničli bi prvak postal Senna. Ta je že v uvodnem zavoju poskrbel, da Francoz dirke ni končal. Poteza, ki je dvignila ogromno prahu in zaradi katere se je moral brazilski motošportni virtuoz večkrat zagovarjati. "Kot dirkač vselej sprejemaš tvegane odločitve. Kot dirkač vselej tekmuješ z drugimi, in če na progi ne izkoristiš priložnosti, ki se ti ponudijo, nisi več dirkač. Dirkamo zato, da zmagamo. Naša največja motivacija je tekmovati za zmago. Ne za tretje, četrto, peto, šesto mesto. Sem dirkač in dirkam, da zmagujem. To počnem, dokler je zmaga še možna. Včasih se uštejem, a na koncu sem jaz tisti, ki sedim v dirkalniku, in jaz odločam o tem, kako bom dirkal," je tedaj povedal Senna.

Mojstrovina Räikkönena leta 2005
Za eno najboljših predstav v zgodovini te dirke pa je poskrbel Kimi Räikkönen leta 2005. Ledeno-hladni Finec, ki je dirko začel s 17. mesta, je s pogumnim in neizprosnim dirkanjem vseskozi napredoval, z vsakim krogom mu je rasla samozavest, švignil je mimo Michaela Schumacherja (Ferrari) in Fernanda Alonsa (Renault), v uvodnem zavoju zadnjega kroga je prehitel še tedaj vodilnega Giancarla Fisichello (Renault) in si zagotovil eno največjih zmag v karieri. Z njegovo zadnjo zmago za McLaren je dokazal, da je nemogoče včasih mogoče. "Najboljše zmage so tiste, za katere se moraš res potruditi. Ta je zagotovo moja najboljša do zdaj," je po dirki dejal priljubljeni Kimi.

Zadnja odločitev o prvaku padla leta 2011
Zadnjič je Suzuka odločila prvaka leta 2011, natančneje 9. oktobra, ko je Vettel za ubranitev naslova potreboval zgolj točko. Nemec je dirko začel s prvega štartnega položaja in Jensona Buttona zrinil s steze na travo. Vseeno ga vodstvo dirke ni kaznovalo. Vodstvo je držal do drugega postanka, ko se je na stezo vrnil za Buttonom. V zadnjem delu dirke se vrstni red na vrhu ni spreminjal. Button je zanesljivo držal vodstvo, Vettel pa ni nič tvegal in ni napadal Fernanda Alonsa na drugem mestu, ciljno črto je prečkal kot tretji in veliko slavje v garaži Red Bulla se je lahko začelo. Button je slavil 12. zmago kariere in tretjo tiste sezone. Dirkač McLarna je bil edini, ki bi teoretično še lahko ogrozil Vettla, vendar bi moral dobiti vse dirke do konca sezone, Vettel pa ne bi smel osvojiti niti točke. Ker je bil najslabši Vettlov dosežek sezone 4. mesto, je bil to res neverjeten scenarij. Heppenheimčan je tako postal najmlajši dvakratni svetovni prvak.

Jules Bianchi, zadnja smrtna žrtev v formuli ena. Foto: EPA
Jules Bianchi, zadnja smrtna žrtev v formuli ena. Foto: EPA

Leta 2014 huda nesreča Bianchija
Suzuka je leta 2014 poskrbela za hudo nesrečo in pozneje tudi zadnjo smrtno žrtev v formuli ena. Francoski dirkač Jules Bianchi (Marussia) je v slabih, deževnih razmerah zgrmel s steze v zavoju Dunlop in treščil v avtodvigalo, ki je odstranjevalo dirkalnik Adriana Sutila. Predstavnik za stike z javnostjo pri Mednarodni avtomobilistični zvezi Matteo Bonciani je v sporočilu za javnost pojasnil, da je Bianchi trčil v zadek avtodvigala, ki je želel Sutilov sauber dvigniti čez zaščitno ograjo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer CT-slika pokazala hude poškodbe glave. Bianchijev oče, Philippe Bianchi, je za francosko televizijo France 3 dejal, da je njegov sin v kritičnem stanju in da je prestal operativni poseg, s katerim so mu zmanjšali hematom oziroma krvni strdek, ki je pritiskal na možgane. "Na stezi v zavoju se je nabralo veliko vode, dež je padal vse močneje, vidljivost je bila vse slabša. Krog po mojem odstopu je na istem mestu s steze zletel Jules. /.../ Šlo je za bolj ali manj enako nesrečo, a posledice so drugačne. Trk je bil silovit, to je vse, kar lahko povem," je tedaj povedal očividec Sutil. 18. julija naslednje leto je po mesecih boja za življenje zaradi poškodb umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev v kraljici motošporta po Senni 1. maja 1994 v Imoli.

Bottas slavil šesto zmago v Suzuki

V Suzuki zadnjič leta 2019, slavje Bottasa in Mercedesa
Nazadnje so dirkalniki formule ena v Suzuki hrumeli leta 2019, ko je smetano z mercedesom pobral Valtteri Bottas. Finec si je pot do zmage tlakoval z odličnim startom, kjer je s tretjega mesta kot blisk švignil v vodstvo. Izkoristil je prehiter Vettlov start, zaradi katerega je Nemec za drobec sekunde izgubil vrtljaje, s tem pa tudi vodilni položaj. V nadaljevanju dirke Finec ni imel pretirano velikih težav z ohranjanjem vodstva. Resda mu je enkrat zablokiralo gume, a po prvem postanku je njegova prednost pred najbližjimi zasledovalci skokovito narasla, brez težav jo je zadržal tudi po drugem postanku za šesto zmago v karieri. Mercedes je tako niz zmag v Suzuki podaljšal na šest dirk, moštvo iz Brackleyja je slavilo vse od leta 2014. Zaradi slabše uvrstitve Leclerca (Ferrari) si je za nameček zagotovilo še šesti zaporedni naslov konstruktorskega prvaka.

Dirka v nedeljo ob 7.00
Japonski dirkaški konec tedna se bo začel v petek ob 5. uri zjutraj po našem času s prvim prostim treningom. Drugi prosti trening je na sporedu tri ure pozneje. V soboto je ob 5. uri na sporedu tretji prosti trening, ob 8.00 sledijo kvalifikacije. Dirka za VN Japonske se bo začela v nedeljo ob 7.00.


Zmagovalci vseh dirk za VN Japonske:

LetoDirkačMoštvoPrizorišče
2019Valtteri BottasMercedesSuzuka
2018Lewis HamiltonMercedes
2017Lewis HamiltonMercedes
2016Nico RosbergMercedes
2015Lewis HamiltonMercedes
2014Lewis HamiltonMercedes
2013Sebastian VettelRed Bull
2012Sebastian VettelRed Bull
2011Jenson ButtonMcLaren
2010Sebastian VettelRed Bull
2009Sebastian VettelRed Bull
2008Fernando AlonsoRenaultFudži
2007Lewis HamiltonMcLaren
2006Fernando AlonsoRenaultSuzuka
2005Kimi RäikkönenMcLaren
2004Michael SchumacherFerrari
2003Rubens BarrichelloFerrari
2002Michael SchumacherFerrari
2001Michael SchumacherFerrari
2000Michael SchumacherFerrari
1999Mika HäkkinenMcLaren
1998Mika HäkkinenMcLaren
1997Michael SchumacherFerrari
1996Damon HillWilliams
1995Michael SchumacherBenetton
1994Damon HillWilliams
1993Ayrton SennaMcLaren
1992Riccardo PatreseWilliams
1991Gerhard BergerMcLaren
1990Nelson PiquetBenetton
1989Alessandro NanniniBenetton
1988Ayrton SennaMcLaren
1987Gerhard BergerFerrari
1977James HuntMcLarenFudži
1976Mario AndrettiLotus