Anita Horvat se je v Carigradu veselila uspeha kariere. Foto: EPA
Anita Horvat se je v Carigradu veselila uspeha kariere. Foto: EPA

Lastnica tretjega izida sezone v Evropi je že pred prvenstvom napovedala boj za odličja. To je potrdila tudi med samim EP-jem, ko je zanesljivo zmagala v svojih skupinah tako v kvalifikacijah kot tudi v sobotnem polfinalu.

Anita Horvat v Carigradu osvojila prvo medaljo na velikih tekmovanjih

Keely Hodgkinson, srebrna na zadnjih olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu, je vodila od starta do cilja. Po nekaj manjših težavah na začetku, bila je četrta, pa je Horvat vse kroge začela in končala na drugem mestu ter je tudi v ciljni ravnini zanesljivo zadržala srebrno medaljo za največji uspeh v karieri. Tretja je bila Francozinja Lorea Ibarzabal (2:00,85).

"Izjemno sem vesela in ponosna, da mi je uspelo. Vedela sem, da si vsaka od osmih finalistk želi medalje, tako kot sem si jo sama. Bila sem na peti, zunanji progi in sem vedela, da imam pod kontrolo začetek tekme, čeprav so me tekmice skušale zapreti. Že na začetku sem si izborila dober položaj, borila sem se po svojih najboljših močeh. Sledila sem Hodgkinson, ki je bila sicer tokrat premočna. Toda šele ko sem prečkala ciljno črto, sem dokončno vedela, da sem osvojila srebro," je takoj po prihodu v cilj povedala Horvat.

Finale ženskega teka na 800 m v Carigradu

Lani sedma na SP-ju v Eugenu
Leta 2017 in 2019 je na svetovnih prvenstvih tekla na 400 m, kjer je tudi slovenska rekorderka. Tudi na lanskem SP-ju na prostem v Eugenu v ZDA je bolj za ogrevanje sicer tekla na en stadionski krog. V zadnjih letih se je namreč posvetila dvakrat daljši razdalji. Na njej je lani v Eugenu prvič v karieri na veliki tekmi v finale in bila sedma.

Na 800 m se je izkazala že na začetku te zime in v Karlsruheju 27. januarja na mitingu zlate svetovne serije s časom dveh minut in 44 stotink dosegla osebni rekord in premagala tudi Freweyni Hailu iz Etiopije, srebrno lani na dvoranskem SP v Beogradu. Na prostem ima Horvat osebni rekord na 800 m pod dvema minutama, 1:58,96 je tekla lani v Chorzowu na Poljskem.

Zdaj bo na vseh velikih tekmovanjih cilj medalja
Svetovni dvoranski rekord (1:55,82) je 2. marca leta 2002 Jolanda Čeplak tekla za zlato medaljo na EP na Dunaju. "Zdaj bo na vseh velikih tekmovanjih cilj medalja. Moja želja je tudi, da napredujem, svetovni rekordi pa so zato, da se jih 'podira'," je povedala Horvat, ki se je srebra veselila s svojim življenjskim sopotnikom, mariborskim jadralcem Žanom Lukom Zelkom.

Posebni občutki, ko se dvigne zastava
"To so posebni občutki, ko prideš v cilj in veš, da imaš medaljo in se ogrneš s slovensko trobojnico. Res posebni občutki. Ta medalja bo zame zagotovo ostala nekaj posebnega. Super je bilo na zmagovalnem odru. Posebni občutki so, ko se dvigne zastava ... Tega se ne da opisati," je bila navdušena slovenska junakinja.

Za menjavo discipline jo je prepričal trener Korent
Po zaslugi zdajšnjega trenerja Tevža Korenta se je počasi preusmerila na še enkrat daljšo razdaljo, čeprav je včasih menila, da je že 400 m predolga.

"Že ideja, da bom šla teči na 800 m, je bila zame zelo stresna. Za to, da sem gladko zamenjala disciplino, ima največ zaslug Korent. Postopoma me je pripravil na daljšo razdajo, to ni bila odločitev čez noč, saj sem kar nekaj časa še vedno tekla na 400 m," je pojasnila po imenitnem uspehu.

Tina Šutej: Jeza kljub srebru še ni minila

Slovenija zapušča Carigrad z dvema srebrnima medaljama
Horvat je nastopila edina zadnji dan prvenstva izmed 12-članske slovenske ekipe, v kateri je bila že srebrna Tina Šutej v skoku s palico, peta Neja Filipič v troskoku in osma Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m. Želje pred odhodom na EP sta bili dve medalji in še dve uvrstitvi do osmega mesta.

Norvežani prvi na lestvici medalj
Na preglednici medalj je Slovenija končala na 16. mestu po dveh srebrnih medaljah. Med 21 državami z odličji so bili prvi Norvežani s petimi medaljami, od tega štirimi zlatimi. Nizozemci so na drugem mestu osvojili sedem medalj, tri od tega so bile zlate, prav toliko prvih mest so imeli tretji Britanci, a so imeli šest odličij in le eno srebro, Nizozemci pa tri.

Famke Bol in Jakob Ingebrigtsen dvakrat zlata
Po dve zlati medalji sta na tem prvenstvu osvojila Norvežan Jakob Ingebrigtsen, po slavju na 1500 m je bil danes najboljši še na 3000 m (7:40,32), ter Femke Bol. Svetovna dvoranska rekorderka na 400 m je bila najprej najboljša v soboto posamično, danes pa je tekla še v zadnji predaji štafet 4 x 400. Nizozemke so tekle rekord prvenstev (3:25,66), med atleti so bili prvi Belgijci (3:05,83).

Anita Horvat brezhibno odtekla finale na 800 m in izpolnila sanje s prvo člansko medaljo

Nedeljske končne odločitve:

800 m (Ž):                            
 1. K. HODGKINSON       VB     1:58,66
 2. A. HORVAT          SLO     2:00,54
 3. L. IBARZABAL       FRA     2:00,85
60 m ovire (Ž):                        
 1. R. HURSKE          FIN        7,79 
 2. N. VISSER          NIZ        7,84 
 3. D. KAMBUNDJI       ŠVI        7,91 
                                       
4 x 400 m (Ž)                          
 1. NIZOZEMSKA                 3:25,66 
 2. ITALIJA                    3:28,61 
 3. POLJSKA                    3:29,31 

Višina (Ž):                            
 1. J. MAHUČIK         UKR        1,98 
 2. B. WEERMAN         NIZ        1,96 
 3. K. TOBAŠNIK        UKR        1,94 
                                       
Daljina (Ž):                           
 1. J. SAWYERS          VB        7,00 
 2. L. IAPICHINO       ITA        6,97 
 3. I. VULETA          SRB        6,91 
800 m (M):                             
 1. A. BEN             ŠPA     1:47,34 
 2. B. ROBERT          FRA     1:47,34 
 3. E. CRESTAN         BEL     1:47,65 

3000 m (M):                            
 1. J. INGEBRIGTSEN    NOR     7:40,32 
 2. A. MECHALL         ŠPA     7:41,75 
 3. E. BIBIĆ           SRB     7:44,03 
                                       
60 m ovire (M):                        
 1. J. JOSEPH          ŠVI        7,41 
 2. J. SZYMANSKI       POL        7,56 
 3. J. KWAOU-MATHEY    FRA        7,59 

4 x 400 m (M):                         
 1. BELGIJA                    3:05,83 
 2. FRANCIJA                   3:06,52 
 3. NIZOZEMSKA                 3:06,59 
Višina (M):                            
 1. D. AMELS           NIZ        2,31 
 2. A. PROCENKO        UKR        2,29 
 3. T. CARMOY          BEL        2,29 

Palica (M):                            
 1. S. GUTTORMSEN      NOR        5,80 
 2. E. KARALIS         GRČ        5,80 
  . P. LISEK           POL        5,80 
                                       
Daljina (M):                           
 1. M. TENTOGLOU       GRČ        8,30 
 2. T. MoNTLER         ŠVE        8,19 
 3. G. BITAN           ROM        8,00 

Sedmeroboj:                            
 1. K. MAYER           FRA        6348 
 2. S. SKOTHEIM        NOR        6318 
 3. R. LILLEMETS       EST        6079