Zloglasno nacistično tovarno smrti Auschwitz-Birkenau so sovjetski vojaki osvobodili 27. 1. 1945. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Zloglasno nacistično tovarno smrti Auschwitz-Birkenau so sovjetski vojaki osvobodili 27. 1. 1945. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Milan Brglez
Pridiga ni dovolj, treba je preiti k dejanjem, je dejal predsednik DZ-ja Milan Brglez. Foto: BoBo
false
Že v nedeljo je v Ljubljani spominsko slovesnost organizirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija. Foto: BoBo
false
Generalni sekretar ZN-ja Ban Ki Mun je dejal, da bi morali zavreči vse politične in verske ideologije, ki kogar koli postavlja nad druge. Foto: EPA
false
Na te zločine in na njihove žrtve ne smemo pozabiti, kar se žal že dogaja z relativizacijo, omalovaževanjem ali celo zanikanjem zgodovinskih resnic, je opozorila Angela Merkel. Foto: EPA

Žrtev, ki so med vojno trpele v nacističnih in fašističnih taboriščih, se bodo še posebej spomnili prav tam, kjer so bili med drugo svetovno vojno zaprti in umorjeni milijoni ljudi.

V mističnem dojemanju tragedije holokavsta smo že ničkolikokrat izrekli besede nikoli več, a jih le malokrat udejanjili, ko je bilo to res potrebno. "Naša pridiga ni dovolj, zgolj mi smo tisti, ki lahko preprečimo, da spominjanje ne izzveni v prazno. Štejejo naše obljube. Ne le v besedah, marveč zlasti v dejanjih," je pred poslanci poudaril predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun je ob dnevu spomina opozoril, da so ljudje po vsem svetu, vključno z milijoni, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem in pomanjkanjem, še vedno žrtve diskriminacije in nasilja. Pozval je k odpovedi vsem političnim in verskim ideologijam, ki kogar koli postavlja nad druge. Na sedežu ZN-ja v New Yorku bodo pripravili slovesnost, na kateri bodo zbrane nagovorili trije preživeli holokavsta.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v Berlinu odprla razstavo z deli taboriščnikov. "Velike večine preživelih danes ni več z nami. Toda njihova pričevanja so ostala in z njimi tudi spomini na zločine nacionalnega socializma v Nemčiji. Na milijone osebnih zgodb o trpljenju ostajajo v naših spominih, in naj poudarim, tudi v nacionalnem spominu," je dejala nemška kanclerka. Kot številni govorniki nas je opomnila, naj ne pozabimo na te zločine in na njihove žrtve, kar se žal že dogaja z relativizacijo, omalovaževanjem ali celo zanikanjem zgodovinskih resnic.

Dolžnost celotne naše družbe je, da preprečujemo antisemitizem in se proti njemu borimo na vseh koncih, je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Dodal je, da mora biti Evropa dom za vse skupnosti. Juncker je v svojem sporočilu judovski skupnosti dejal, da so "napadi na Jude napadi na vse nas - proti našemu načinu življenja, toleranci in proti naši identiteti". "Evropa tega ne more sprejeti in ne bo sprejela," je dodal. Spomnil je, da je bila Evropa priča najhujšim grozotam, ki jih ljudje lahko storijo drug drugemu. "Ta tragedija leži globoko v naši duši, ko danes zaznamujemo smrt šest milijonov Judov - moških, žensk in otrok -, šest milijonov neizživetih življenj," je pripomnil.

"Nikoli več! To je bila slovesna obljuba naših očetov, ko so na ruševinah druge svetovne vojne in pepelu žrtev holokavsta obnovili to celino. Od teh temačnih dni je Evropa naredila dolgo pot: v svojih dokumentih smo sprejeli evropske vrednote, demokracijo in temeljne pravice. Te vrednote niso danost, vsak dan jih moramo braniti - še posebej v težkih časih," je med drugim dejal Juncker.

Dogodek v Rižarni
Več slovesnosti so pripravili tudi v Trstu. Osrednji dogodek je bil v nekdanjem nacističnem taborišču Rižarna, kjer so predstavniki oblasti, združenj in različnih verskih skupnosti položili vence. Osrednja govornika spominske slovesnosti v Rižarni sta bila letos tržaški župan Roberto Cosolini in podžupan Repentabra Casimiro Cibi, ki sta poudarila, da nikakor ne smemo omalovaževati zgodovinskih resnic, in opozorila, da so ljudje po vsem svetu, vključno s tistimi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, še vedno žrtve diskriminacije in nasilja.

Številni dogodki po Sloveniji
Že v nedeljo je v Ljubljani spominsko slovesnost organizirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija, danes pa bo Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor v štajerski prestolnici pripravil tradicionalno mednarodno znanstveno srečanje Vsako leto eno ime, ki je letos posvečeno Slovencu Francetu Punčuhu, ki je pomagal Judom na Poljskem, svetovni dokumentacijski, raziskovalni, izobraževalni in komemorativni center holokavsta Jad Vašem pa mu je leta 2004 podelil častni naziv pravičnik med narodi.

V sinagogi bodo zvečer odprli tudi razstavo Tvegali so življenje: Poljaki, ki so reševali Jude v času holokavsta, ki jo je pripravil Muzej zgodovine poljskih Judov iz Varšave Polin v sodelovanju s poljskim zunanjim ministrstvom. Razstava vse od leta 2013 potuje po svetu. Letošnji pokrovitelj projekta Šoa- spominjajmo se, ki ga vsako leto prirapvlja sinagoga Maribor, je predsednik državnega zbora Milan Brglez. Dogodka se bosta udeležila tudi poljski in izraelski veleposlanik, Pawel Czerwinski in Shmuel Meirom.

Žrtev holokavsta se je spomnila tudi Zveza Romov Slovenije, v Pomurskem muzeju Murska Sobota pa so že prejšnji teden odprli razstavo Sinagoge v vzhodni in srednji Evropi med letoma 1782 in 1944.

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je v torek pripravil nastope treh pričevalcev, nekdanjih taboriščnikov oziroma ukradenih otrok. Na dan spomina pa bodo pripravili vodstvo po razstavi Pot domov – zgodbe, ki se nanašajo na koncentracijska taborišča. Poudarek bo na zgodbi Erike Fürst, katere pričevanje bo mogoče tudi slišati v Viteški dvorani.

V Kinodvoru bodo zvečer zavrteli film Savlov sin, pred projekcijo pa bo pogovor s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in glavnim igralcem Gezo Rohrighom v neposrednem prenosu na velikem platnu iz bruseljskega kina Bozar.

Tovarna smrti Auschwitz-Birkenau
Leta 2006 je bil današnji dan, s posebno deklaracijo Organizacije Združenih narodov, označen za kot mednarodni dan žrtev holokavsta. 27. januarja leta 1945 so namreč sovjetske čete osvobodile največji koncentracijski kompleks taborišč Auschwitz-Birkenau, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Gerden.

Zgroženi sovjetski vojaki so naleteli na peščico sestradanih preživelih, večino so esesovci nagnali na t. i. marš smrti, na razstreljene plinske celice. Nacisti so v taborišča zapirali vse, ki so bili proti njihovi nečloveški vladavini in ideologiji. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je trpelo in umiralo tudi na tisoče Slovenk in Slovencev. Še posebej veliko žrtev je bilo med evropskim judovskim prebivalstvo, celo okoli šest milijonov, saj so jih nacisti hoteli dobesedno izbrisati. Tudi zato spomin na umrle še posebej zaznamujejo v Izraelu in v judovskih skupnostih po svetu in seveda tudi v Nemčiji, je še poročal Gerden.

"A to je pokopališče brez grobov, brez gomil, nagrobnih kamnov in brez posmrtnih ostankov. Ostal je le bridek spomin na preteklost in srh vzbujajoč opomin za prihodnost," je izpostavil Brglez.

Samo v Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V nacističnih in fašističnih taboriščih pa je bilo zaprtih tudi kakšnih 63 tisoč slovenskih internirancev, od katerih se jih 12 tisoč nikoli ni vrnilo domov.

Razstava o holokavstvu v Brestanici
Razstava o holokavstvu v Brestanici